Ne bojte se raka, rak ne pomeni smrti! Je samo biološki proces telesa! Rak, karcinom, tumor, maligno… Ni pomembno, kako mu rečemo. Gre za biološki proces telesa zaradi doživete travme, šoka, stresa. Ljudje si pod besedo rak predstavljajo neko »bulo«, ki zraste in raste, dokler je ne uniči medicina s kemoterapijo ali obsevanjem. To nikakor ni resnica o raku.
Plačani mediji vas vsaki mesec opozarjajo in s tem strašijo z novo pentljico druge barve – drugo vrsto raka, ki na nezavedni ravni ves čas povzroča strah.
Človeško telo je sestavljeno iz štirih vrst celic: ektodermalne, mezodermalne (stare in nove) ter endodermalne. Te celice nimajo enakih lastnosti, ne obnašajo se enako, ko gre telo v biološki proces. Ko govorimo o diagnozi rak, karcinom, tumor, na primer ektodermalne in mezodermalne (novi mezo) celice v aktivni fazi ne rastejo, temveč izginjajo (ulcerirajo ali nekrotizirajo). Med te celice spada tudi rak dojke (mlečni kanal). Naj vas še tako opozarjajo, da si enkrat mesečno pregledujete dojke, ne boste nič zatipale. Pri tem raku namreč ni rasti celic. Tudi pri kostnem raku v aktivni fazi poteka razkroj kosti (osteopenija, osteoporoza) in tudi ni nobene »bule« in nič ne boli, ker kost ni oživčena. Rast v aktivni fazi poteka na endodermalnem in mezodermalnem tkivu (stari mezo). Obratno pa v fazi ozdravitve poteka na prvih dveh proliferacija (rast) celic, na drugih dveh pa razgradnja na novo zraslih celic.
O raku dojke na mlečnem kanalu sem že pisal (glejte pod rak dojke)
Tam se v aktivni fazi tkivo zmanjšuje, ulcerira (izginja) in ni nobene rasti. Ko ženska reši konflikt, poteka faza ozdravitve, in sicer proliferacija celic (rast novih celic), ki zapolni razjedo. Pri tem se ta del mlečnega kanala, ki je v samozdravljenju, poveča na račun otekline. Vsaka ozdravitev poteka pod oteklino. Tudi če se urežete, bo na mestu ureznine nastala oteklina za boljše in hitrejše zdravljenje. Torej v tem delu ženska začuti »bulico« na dojki. Ampak samo zaradi otekline, ker se zdravi razjeda na mlečnem kanalu. In ne zato, ker tam raste »bula«, ki je rak in jo je treba izrezati. Oteklina se v prvi fazi ozdravitvenega procesa lahko poveča tudi do sto odstotkov in se vedno bolj občuti, ko si ženske pregledujejo dojko. To je normalna faza biološkega procesa. Strah, da tam nekaj raste, je odveč. Ko bo biološki proces telesa končan, ko se bo razjeda zapolnila, tudi bulice ne bo več. Ostala bo majcena zatrdlina v obliki brazgotine. Tako kot povsod, kjer se poškodujemo, urežemo, vedno ostane brazgotina. Klasična medicina ne pozna dvofaznosti biološkega procesa, kar je velika težava.
Ravno nasprotno je dogajanje pri raku dojke na mlečni žlezi. V aktivni fazi biološkega procesa, rastejo nove celice mlečne žleze in se »bulica« začuti že v prvi aktivni fazi procesa. Ko bo konflikt razrešen, bodo mikobakterije, kot so bakterije tuberkuloze, razgradile na novo zrasle celice. Odplavljene bodo skozi limfo in aksilarne bezgavke v pazduhi. Pri tem se lahko bezgavke povečajo. Tudi to je del biološkega procesa telesa in ni potrebe po odstranitvi bezgavk. Torej dodatne celice bodo razgradile TBC mikobakterije. Če teh bakterij ni v telesu, ker je bila oseba cepljena proti TBC, dodatne celice ne bodo razgrajene, temveč se bodo inkapsulirale z vezivnim tkivom.
Glede na splošno znanje in informacije splošne populacije se ljudje ob diagnozi vedno prestrašijo in najprej pomislijo na kemoterapijo, obsevanje, operacijo in smrt. Veliko bom na bolniški, kako bom odplačala kredit… Smrtni strah povzroči nove težave, in sicer na pljučih. Razmišljanje kako bom finančno zmogla povzroči težave na jetrih. Lahko pa se zaradi samorazvrednotenja zaradi odstranjene dojke sproži tudi biološki proces na bližnjih kosteh dojke (rebra, prsnica…). Vse te dodatne biološke procese klasična medicina opredeli kot metastaze. V resnici gre za nove strahove, dodatne konflikte in nove biološke procese. Zato je zelo pomembno, da preventivno vemo, kaj se s telesom res dogaja.
Torej strah je eno najbolj osnovnih čustev. Kot negativno čustvo ima tudi svojo koristno funkcijo. Organizmu omogoča preživetje, saj se zaradi občutja strahu izogne morebitni nevarnosti. Na primer, ko vidite dirkalni avtomobil, ki drvi neposredno proti vam, se umaknete. Če pa vas je cel dan strah, da boste dobili raka, ker ste prebrali, da je gensko pogojen in sta ga imeli vaša mama in teta, pa to ni več normalen strah. Niti ni upravičen, ker genska predispozicija raka ni dokazana. Da je imela mama raka na dojki, na mlečnem kanalu, pomeni le to, da je bila v konfliktu komunikacije in v sporih na primer z možem. Da je imela teta raka na mlečni žlezi, pa pomeni, da je bila v konfliktu močne skrbi za družinskega člana. Oba raka opisujem obširno v moji knjigi.
Dr. Hamer je zapisal: »Vemo, da so celice žleznega raka dojke, nastale le za enkratno uporabo, gensko drugačne od prvotnih avtohtonih celic mlečne žleze dojke. Med fazo celjenja, po razrešitvi konflikta, bakterije tuberkuloze odstranijo izključno na novo zrasle celice, ki niso več potrebne, prvotne celice pa pustijo nedotaknjene. Genska razlika je očitno lastnost, ki omogoča mikrobom, da prepoznajo, katere celice je mogoče odstraniti in katere morajo ostati«.
Še en atribut, ki mikrobom omogoča prepoznavanje rakavih celic, je ta, da se na novo zrasle celice v aktivni fazi biološkega procesa razlikujejo po velikosti in obliki od »normalnih« celic. Konvencionalna medicina jih označuje kot »maligne«. Hitro celično delitev zmotno obravnava kot »nenormalno«, kot »celice, ki rastejo brez nadzora«. Če hitrost celične delitve preseže določeno mejo, imajo tumor za “malignega”. A to le na podlagi akademskega soglasja, brez resnega dokaza.
Odkritja dr. Hamerja obrnejo to paradigmo povsem na glavo z dokazovanjem, da “bolezni”, kot je rak, niso, kot se domneva, motnje v delovanju organizma. So pomembni naravni biološki procesi, zasnovani za podporo posameznika med nepričakovano stisko. Njegove raziskave znanstveno dokazujejo, da so rakave celice specializirane celice, ki dejavno sodelujejo pri delovanju organa in pomagajo organizmu v izrednih bioloških razmerah. Vse je v prid človeku in njegovega preživetja.
Za živali velja enako. Samo pomislite kaj vse ljudje počnejo z živalmi samo pri raznih poizkusih na »rakotvorne snovi«. Vprašati se moramo, kako tako imenovana stroka sploh pride do izsledkov o rakotvornih snoveh. Vsak dan na petsto tisočih živalih delajo poizkuse. Žival zgrabijo in ji z iglo vbrizgajo potencialno rakotvorno snov. Živali so čuteča bitja. Najsi gre za miši, podgane, zajce, opice. Vsaka žival, ki jo tako napade človek, je v konfliktu. Ta izzove biološki proces, ki povzroči simptome, ki jih stroka razlaga kot rakotvorno snov, ki so jo vbrizgali vanjo. Rezultat je, da te snovi ljudje ne smemo uporabljati ali se jim moramo izogibati, ker baje povzroča raka. Poskusi na živalih v imenu medicinskih raziskav so eno najtemnejših poglavij v zgodovini človeštva, zlasti v zgodovini medicine. Z njimi niso dokazali rakotvornih snovi, pač pa so pri živalih sprožili številne biološke konflikte: napada, smrtnega strahu, obstoja, teritorialne konflikte, zapuščenosti, samorazvrednotenja… Vsi povzročajo biološki proces ali po klasični medicini raka!
Dr. Hamer je na več tisočih bolnikih dokazal, da raka ne povzročajo rakotvorne snovi, genske predispozicije – mutacije DNK, avtoimune bolezni. Raka povzročajo tudi kemikalije in sevanja. Pa kljub temu skoraj vse rake sevajo, obsevajo in bolnike »zdravijo« s kemoterapijo, torej s kemikalijami. Dr. Hamer je torej trdil, da je mogoče za rakom zboleti le, če gredo misli v obliki travme, šoka najprej skozi psiho in možgane in seveda kot posledica obsevanja in kemoterapije.
Imate dodatno vprašanje?
