»Klasična medicina s pomočjo farmacije trdi, da raka materničnega vratu povzroča humani papiloma virus (HPV), ki naj bi se prenašal s spolnim stikom. Če je to res, potem naj stroka še pojasni, zakaj pri presejalnem testu PAP (za spremembe na materinčnem vratu) v aktivni fazi, ko je razjeda na materničnem vratu že prisotna, tega virusa ne najdejo? Odvisno je, kdaj ženska pride na ginekološki pregled. V aktivni fazi virusa ne najdejo. Najdejo pa ga v zdravilni fazi (PCL). Torej, kdo je potem kriv za razjedo na materničnem vratu v aktivni fazi, ko virusa ne najdejo?“
Dr. Hamer je dognal, da nobena od teh sprememb na materničnem vratu ni »nenormalna«, temveč se pojavi naravno med dvema fazama biološkega procesa. Tako kot test za prostato PSA je tudi test PAP le marker, ki kaže stopnjo konfliktne aktivnosti ali samozdravljenja.
Kateri konflikt po dognanjih dr. Hamerja izzove pri ženskah razjedo materničnega vratu?
Nanaša se na vsako stisko v zvezi s spolnostjo. Ženska doživi spolni konflikt – spolno frustracijo, ko ne ve, komu in kam pripada. Spolni konflikt vključuje boleč (prvi) spolni odnos, spolno zlorabo, spolno nadlegovanje, neželene spolne prakse, spolno zavrnitev, občutek spolne nezaželenosti, pomanjkanje spolne aktivnosti zaradi nepričakovane ločitve ali izgube partnerja. Žaljiva pornografija. Konflikt lahko sproži ugotovitev, da partner ali zakonec spi z nekom drugim ali prekinitve med spolnim odnosom. Zaradi zgodnje seksualizacije dekleta dandanes doživljajo konflikt že zelo zgodaj, ko se kratke šolske ljubezenske zveze razdrejo, ko ostanejo »same«. Tudi uporaba spirale ali jemanje kontracepcijskih sredstev za preprečitev nosečnosti lahko povzroči spolni konflikt na subtilni psiho biološki ravni.
Levo je dr. Hamerjeva skica možganskega releja za maternični vrat. Desno pa sta sliki CT glave bolnic z razjedo materničnega vratu. Dr. Hamer je odkril, da so vse patologije vidne na CT posnetku glave, kar je nekaj izjemnega na področju diagnostike.
Možgani ne poznajo besed seks, spolnost, ampak samo paritev – oploditev. V naravi namreč ni seksa iz užitka, ampak gre samo za oploditev, zato moramo na to gledati arhaično. Možgani vse informacije v zvezi s spolnostjo prevedejo v nezmožnost oploditve. Posledično telo ženski pomaga z razširitvijo odprtine materničnega vratu in omogoči lažji prodor semena v maternico in s tem oploditev.
Ta razširitev poteka v obliki razjede. To se dogaja ženskam, starim od osemnajst do petdeset let, ko je status estrogena visok. Po menopavzi, ko raven estrogena pade, ženska ne more več izkusiti paritvenega konflikta v biološkem smislu. Zato se bo na spolno stisko odzvala z maternico. To pojasnjuje, zakaj je glede na epidemiološke študije devetdeset odstotkov žensk z rakom maternice starejših od petdeset let.
Kaj točno se v telesu dogaja v konfliktni aktivni fazi?
Kot rečeno, pride do razjede na sluznici materničnega vratu. Ta je sorazmerna s stopnjo in trajanjem konfliktne aktivnosti. Biološki namen izgube celic je razširiti maternični vrat, tako da lahko med parjenjem več semenčic doseže maternico, kar poveča možnost zanositve. Navadno konflikt hkrati prizadene koronarne vene. Razjeda intime koronarnih ven povzroča zmerno angino pektoris, to je bolečine v prsih zaradi zmanjšanega pretoka krvi v srce.
… in kaj se v telesu dogaja po rešitvi spolnega konflikta?
Proces preide v fazo celjenja (PCL fazo). V prvem delu faze celjenja (PCL-A) se izguba tkiva v materničnem vratu dopolni z rastjo novih celic za obnovitev tkiva, kar povzroči oteklino zaradi edema (nabiranja tekočine) v predelu celjenja. V klasični medicini se obilna rast novih celic diagnosticira kot rak materničnega vratu.
Na podlagi petih bioloških zakonov dr. Hamerja pa novih celic ni mogoče šteti za »rakaste«, saj je njhovo povečanje v resnici proces obnove razjede, ki se polni z novimi celicami. Simptomi zdravljenja so bolečina in krvavitev iz materničnega vratu, ki segajo od blagih do hudih. Dolgotrajen, intenziven proces celjenja (viseče celjenje, ko se konflikti znova in znova ponavljajo) povzroči dolge in močne menstruacije. Nekje na sredini zdravilne faze se mišice v notranji steni cervikalnega kanala krčijo z bolečimi krči. Ker so koronarne vene istočasno podvržene zdravilni fazi, se v istem času pojavi hiter srčni utrip (takihardija), oboje je del biološkega procesa samozdravljenja telesa. Ženske naj bodo zato na vse te simptome pripravljene in naj jih ne bo strah.
V drugem delu faze celjenja (PCL-B) oteklina materničnega vratu počasi popusti; tako tudi krvavitev in bolečina, faza se zaključi z brazgotinjenjem. Če se konflikt ponavlja, bodo na materničnem vratu vedno večje brazgotine.
Takoj ob nastopu spolnega konflikta, frustracije, se zmanjša vsebnost hormona estrogena, kar lahko vpliva na izostanek menstruacije, ovulacije ter vaginalnega orgazma. Vse je odvisno od jakosti konfliktne aktivnosti – konfliktne mase. Po rešitvi konflikta se menstruacija vrne, lahko zelo obilna in z močnejšimi krči, kar je tudi odvisno od jakosti konfliktne mase in je del biološkega procesa.
Kako gledate na presejalne programe raka materničnega vratu s PAP testi?
So samo voda na mlin farmacevtskih družb, ki na ta način pridobivajo nove »kupce« in ljudem niso v pomoč. Dokler klasična medicina ne bo razumela, kaj je rak, kako deluje človeško telo, kako deluje biologija, kaj so resnično metastaze, bodo ljudje umirali. Naše telo ima sposobnosti samozdravljenja. Kot pri zlomu kosti, urezninah vse naredi samo. Tako pozdravi našo notranjost, če razumemo, kaj se dogaja, in naše psihe ne obremenjujemo z nepotrebnim strahom, ko slišimo besedo rak. Predlagam, da se rak preimenuje v morski konjiček.
Kaj pa menite o cepljenju proti humanemu papiloma virusu (HPV)?
Dva do trikrat letno opazim akcije farmacevtskega lobija, ki pošilja določene medicinske kadre v medije in propagira cepljenje proti temu virusu. Ti strokovnjaki poudarjajo, kako zelo pomembno je, da se cepijo deklice že v osnovni šoli. Celo tako daleč gredo, da k sodelovanju vabijo ravnatelje osnovnih šol, da za njih delajo reklamo. Cepiva oglašujejo kot zaščito proti virusu, ki da je brez kakršnih koli posledic in kot devetdeset-odstotno zaščito, saj da so cepiva varna in preizkušena. To, da so cepiva varna in preizkušena smo slišali vsaki dan tudi v času plandemije covid19, danes vemo, da niso bila ne varna, ne preizkušena…
Ali so v stroki o tem še drugačna mnenja?
Da. Dr. Diane Medved Harper je bila vodilna strokovnjakinja, odgovorna za študije varnosti in učinkovitosti faze II in faze III, ki so zagotovile odobritev cepiv proti humanemu papiloma virusu. Gre za cepivi Gardasil in Cervarix. V Sloveniji uporabljajo Gardasil. Zdaj je ena od številnih strokovnjakov, ki pritiskajo na rdeči opozorilni gumb o uničujočih posledicah teh cepiv in njihovi nepomembnosti. Že leta 2015 je svoje presenetljivo priznanje podala na četrti mednarodni konferenci o cepljenju v Restonu v Virginiji.
In njeno mnenje ni kar tako?
Da, saj je ameriška profesorica na oddelku za družinsko medicino na Univerzi v Michiganu. Njeno strokovno področje je prav humani papiloma virus in z njim povezane bolezni ter kolposkopija. To je preiskava, pri kateri pod povečavo pregledajo osvetljeno tkivo materničnega vratu. Od leta 2009 dvomi o analizi in koristi cepiva Gardasila v državah, kjer so PAP brisi za ugotavljanje spremembe na materinčnem vratu redno na voljo. Trdi, da je bilo cepivo preveč oglaševano. V intervjuju za ameriški medij NPR iz leta 2011 se je zavzela proti tem cepivom za šolarke, rekoč, da “petindevetdeset odstotkov žensk, okuženih s humanim papiloma virusom, nikoli ne zboli za rakom materničnega vratu.”
Decembra 2013 se je pojavila v epizodi Katie Couric v oddaji Katie, namenjeni cepivu proti HPV, in izjavila, da imajo na novo razviti testi PAP, ki združujejo HPV testiranje in citologijo, skoraj sto-odstotno sposobnost odkrivanja (pred)rakavih obolenj. Povedala je tudi, da cepivo Gardasil ne deluje dovolj dolgo, da bi preprečilo raka materničnega vratu, in da so s tem povezane nekatere slabosti cepiva.
Kakšno pa je mnenje slovenskih zdravnikov o humanem papiloma virusu?
Slovenska zdravnica je v okviru promocije cepiva proti humanem papiloma virusu na javni televiziji povedala, da imamo vsi ta virus v sebi, ki nekako spi, ni aktiven, se pa iz neznanih vzrokov prebudi, aktivira in napade maternični vrat. A nobena študija ne dokazuje, da virus povzroča bolezni in da je sploh živ, da bi se lahko aktiviral. Namreč nima dihalnih organov, torej ne more dihati. Nima razmnoževalnih organov, da bi se lahko razmnoževal. Nima niti nobenih organov, s katerimi bi razgrizel maternični vrat. Sploh pa nima »aparata«, s katerim bi se »zbudil« in napadel maternični vrat.
Ne najdejo ga na materničnem vratu v aktivni fazi, ko poteka razgradnja sluznice materničnega vratu. Najdejo ga v post konfliktni fazi, ko poteka rast novih celic za obnovitev tkiva na materničnem vratu. A to pa ne dokazuje, da je virus kriv za razjedo. Ravno nasprotno, viruse tvorijo celice sluznice materničnega vratu iz svoje ovojnice in so sestavni del obnove sluznice. Le kako bi se počutili gasilci, ko bi jih obtožili, da so požgali hišo samo zato, ker so jih našli na pogorišču?
Sluznica materničnega vratu je sestavljena iz skvamoznega epitelija, ki izvira iz ektoderma in je zato nadzorovana iz možganske skorje. Virus HPV pa je sestavljen iz lipida in proteina (lipoprotein). Če primerjamo celično ovojnico sluznice materničnega vratu je sestava torej enaka.
Imate dodatno vprašanje?
