»Današnje zdravljenje povsem prezre dejstvo, da imamo v telesu štirikrat več bakterij, mikobakterij, gliv, virusov in drugih mikrobov, kot imamo celic, ki gradijo telo. Na eno človeško celico imamo štiri mikrobe že kar v telesu. A vsi mikroorganizmi, ki jih farmacija razglaša za krivce za vse bolezni, so v pomoč telesu in sodelujejo pri presnovi hranil in samozdravljenju,“ terapevt Hamerjeve medicine Jože Medle povzema nemškega zdravnika dr. Ryka Geerda Hamerja (1935–2017), osnovatelja nove medicine. Ta je ugotovil, da mikroroganizmi niso naši sovražniki, temveč pomagajo telesu v vsakem biološkem procesu.
Kako bakterije pomagajo telesu?
Vsaka bakterija ima v telesu točno določeno funkcijo in namen. Streptococcus bakterije sodelujejo pri celjenju kosti, mišic, grla, vene, ki je bila poškodovana z intravensko iglo – uporabo venskega katetra. Vse invazivne naprave, ki poškodujejo tkivo, bodo aktivirale bakterije za pomoč pri celjenju ran. Pnevmococcus obnavlja bronhialno podsluznico. Gonococcus deluje na urogenitalnem področju (sečevod, mehur, sečnica). Helicobacter pylori popravlja želodčno in pylorusno – kardias sluznico. Bakterije E. coli pomagajo pri obnovi tkiva trigonom v mehurju itd.
Vse te bakterije bodo sodelovale šele, ko razjeda sluznice sega do podsluznice, sicer poteka obnova tkiva brez bakterij, kot v primeru male krivine želodca. Večina je specializiranih in vedno delujejo le na določenih tkivih, ko se prične druga faza biološkega procesa, samozdravljenja. V intenzivnem delu faze celjenja je višja temperatura telesa sestavni del biološkega procesa, da je ta optimalen.
Tuberkulozne mikobakterije pomagajo pri razgradnji celic, ki so se kot pomoč telesu razmnoževale v aktivni fazi biološkega procesa na endodermalnem tkivu, kot je črevo, pljuča, plevra, mlečna žleza dojke, jetra, torej ko dodatne celice niso več potrebne. Poznamo jih večinoma kot pljučno tuberkulozo, kjer sodelujejo pri odstranitvi teh dodatnih celic, a sodelujejo na vseh endodermalnih tkivih in tkivih mezoderma.
Mediji so nam med covidom-19 za vzbujanje strahu prikazovali strašne viruse v različnih barvah, a pod elektronskim mikroskopom so virusi le črno beli.
Kaj pa mikrobi, ki se prenašajo z rokami v bolnišnicah?
Ko medicinska ekipa pred operativnim posegom sterilizira roke in medicinske pripomočke, se mikrobi vseeno prenašajo, saj so prisotni v biološkem procesu bolnika, ki ga imajo na mizi. Če bi želeli sterilno okolje, bi morali celega bolnika sterilizirati, kar pa seveda nima smisla.
Kaj pa pomeni MRSA bakterija, ki naj bi bila odgovorna za »širjenje« okužb v bolnišnicah z okuženimi rokami osebja?
Sprijaznili so se, da se skoraj vsak bolnik »okuži« s to bakterijo, a ta je v bolniku že pred operacijo. Sodeluje v fazi ozdravitve, zato je vedno na tkivu, kjer poteka biološki proces. MRSA je le kratica za bakterijo, ki je ves čas med nami, Staphylococcus aureus. Zaradi pretiravanja zdravstva z antibiotiki, konkretno meticilinom, naj bi bakterija postala nanj odporna, zato kratica pomeni: Meticilin Resistant Staphylococcus Aureus – MRSA. V bistvu pa sodeluje pri samozdravljenju bolnika. Je na tkivu in je v procesu vedno prisotna med zdravilno fazo.
Ontogenetski sistem odvisnosti delovanja mikrobov
Tudi virusi ne obstajajo?
Virusi obstajajo, vendar jih ni mogoče uničiti, saj z nobeno stvarjo ne moreš ubiti nečesa kar sploh ni živo. Virusi niso živi in to farmacija dobro ve. Nima respiratornih organov, torej ne diha, nima razmnoževalnih organov, torej se ne more razmnoževati. Trdijo, da virus pride v celico, kjer se razmnožuje, resnica je nasprotna. Celice naredijo viruse iz svoje ovojnice, ker po strukturi je virus lipo-protein (beljakovina in maščoba), torej iz iste snovi kot celična ovojnica. Zato tudi farmacija ne more izdelati sintetičnega proizvoda, ki bi lahko uničil virus. Neživih snovi ne moreš uničiti. Virus nikoli ni bil živ in ne dela v telesu težav.
Kar se tiče virusov, ki naj bi povzročali AIDS, SARS, pljučnico, ptičjo gripo, prašičjo gripo, hepatitis, herpes, ošpice, otroško paralizo, raka materničnega vratu in drugo ter jih ni mogoče najti v telesu v aktivni fazi biološkega procesa, temveč šele v zdravilni fazi. Ne povedo pa nam kdo je kriv za razjede- ulceracijo sluznic v aktivni fazi. Ortodoksna medicina uporablja precej neznanstveno metodo. In sicer iz porasta protiteles sklepa na prisotnost virusa in s tem na »nalezljivo bolezen«. Gre za »posredni dokaz«, ki ne dokazuje, da so virusi povzročili bolezen le zato, ker so na sluznici.
Kaj pa dokazujejo testi PCR in hitri testi?
Tudi ti ne dokazujejo, da so virusi povzročili neko bolezen, dokažejo samo forenzičnost, da je nek delček nečesa tam prisoten. Za vse »patogene« sama škodljivost, povzročitev bolezni ni bila dokazana. Postulati, ki se imenujejo po dr. Robertu Kochu, pravijo, da je treba vedno dokazati škodljivost določne bakterije, virusa na podlagi štirih postulatov. In sicer odvzema brisa, vzorca od obolele osebe s simptomi; očistiti tkivo in izolirati patogen; očiščen patogen prenesti na zdravo osebo in zdrava oseba mora dobiti enake simptome – bolezen.
zgornja črnobela slika je narejena s pomočjo elektronskega mikroskopa s katerim je možno narediti izključno črno-bele fotografije. Virusi nad to sliko v barvah, katere so nam v času COVID19 kazali vsi mediji so lažni in so narejeni v namene zastraševanja.
Da so virusi povzročitelji bolezni, izhaja iz trditve Louisa Pasteurja (1822-1895) pred približno sto petdesetimi leti. Kljub dokazom, da je zagrešil znanstveno goljufijo, njegova teorija še vedno vlada današnji medicini in medicinski znanosti. Ker ni znanstvenih dokazov, da virusi povzročajo bolezni, vključno z rakom, svetovni programi cepljenja, vsiljeni vsemu prebivalstvu, zlasti otrokom in starejšim, temeljijo na znanstveni prevari.
Na spodnji sliki si lahko ogledate s kakšnim mikroskopom je Luis Pasteur gledal viruse, jih preučeval in razmnoževal – gojil. Čista laž in goljufija in to trditev še danes ponavljajo in imajo za dokaz. Virusi ali eksosomi ali globulini so tako majhni da jih lahko gledamo šele zadnjih 60 let z elektronskimi mikroskopi. Luis Pasteur pa še danes velja kot strokovnjak za viruse. Njegov mikroskop bi danes veljal za enega slabših daljnogledov.
Kaj pa so virusi?
Virusi so mikrodelci, ki jih tvorijo telesne celice. V biologiji so ti delci znani kot ribosomi, ali eksosomi. Nekateri znanstveniki, ki niso na plačilni listi farmacije trdijo, da soribosomi, eksosomi in virusi eno in isto, torej delčki – fragmenti proteinov. To je skladno s stališčem dr. Hamerja, da so tisto, kar se pojmuje za “viruse”, proteinski globulini, ki ne napadajo našega telesa in ne povzročajo zdravstvenih težav. In ne raka. Elektronski mikroskop, s katerim edino je mogoče opazovati viruse, je med nami približno šestdeset let. Louis Pasteur, ki je deloval pred sto petdesetimi leti, nikakor ni mogel virusa proučevati s takratnimi mikroskopi. Na obolelem tkivu najdejo marsikaj, tudi viruse, bakterije, a dokaza, da so prav ti povzročili bolezen, ni.
Celično jedro polno ribosomov
celica v vezikle pakira exosome, ali viruse, ali ribosome
Celica izvrže ribosome, eksosome, viruse z eksocitozo (kakor koli jih že kdo imenuje) v okolico celice in so del postopka proliferacije novih celic pri poškodovani sluznici zaradi suhega zimskega zraka in posledično prehladov. Zato je pomembno, da v zimskem času vlažimo prostore kjer se nahajamo.
Zakaj danes o tem nič ne vemo?
Razumeti moramo zgodovino medicine. Gre za čisti in popolni monopol farmacevtskega ceha. Farmacija je že veliko let nazaj prek svojih lobijev dosegla, da so za vse medicinske fakultete začeli izdelovati učne programe, kjer so se prihodnji zdravniki učili in se še učijo posameznih protokolov. Bogataša Andrew Carnegie (1835-1919) in John D. Rockefeller (1839-1937) sta prek politike dosegla, da so prepovedali vse druge medicinske veje in uveljavili zakon, na podlagi katerega so lahko uporabljali samo njihove farmacevtske izdelke, naravno medicino pa so prepovedali. Le v ZDA je bilo ob delo deset tisoč zeliščarjev. Lobisti te farmacije so na sodišče privedli tisoč petsto kiropraktikov in jih obtožili šarlatanstva. Zaprli so dvaindvajset homeopatskih fakultet, do leta 1950 vse homeopatske fakultete. Kot zdravniki so lahko delali le še tisti, ki so končali fakultete, ki sta jih ustanovila ta dva gospoda. Počasi so se jima pridružili še drugi milijarderji in razširili posel v Evropo, Kanado, Avstralijo in drugam. Danes imajo ta podjetja na račun dobičkov farmacevtskih družb v svojih rokah kmetijska zemljišča, prehransko industrijo, energetiko, medije, banke in še marsikaj.
Imate dodatno vprašanje?
