RAK DOJKE – MLEČNI KANAL (DUKTALNI KARCINOM)

RAK DOJKE, ki je pogostejši od raka na mlečni žlezi, je rak na MLEČNEM KANALU, katerega vzrok so LOČITEV, slaba KOMUNIKACIJA – STIKI med ljudmi.

Če je vzrok za raka na mlečni žlezi konflikt SKRBI, je rak na mlečnem kanalu konflikt slabe KOMUNIKACIJE in sicer če si komunikacijo z nekom želimo, ali pa če nam je le ta odveč in si je ne želimo. Gre pravzaprav za LOČITVENI konflikt, ko smo od nekoga ločeni pa si tega ne želimo, ali si to celo zelo želimo.

Ženske trpijo zaradi ločitvenih konfliktov zaradi nepričakovane ločitve, razhoda s partnerjem, otrokom, staršem ali prijateljem, pa tudi, ko umre ljubljena oseba, ali hišni ljubljenček. Ljubosumnost, strah, da nam moža spelje druga ženska. Strah pred ločitvijo lahko že sproži konflikt. Podobno so mlečni kanali povezani s stisko zaradi želje po ločitvi, recimo od zakonca ali starša – možgani ne ločijo med želeti ali ne želeti. Arhaično gledano človek izhaja iz narave, v naravi pa si nobena samica ne želi proč od samca, saj bi bila to grožnja za ohranitev vrste.

Tako bo biološki proces sprožila žena, mati petih otrok, poročena s pijancem, ki jo večkrat pretepe in nikakor ne vidi možnosti oditi od njega z otroki, je brez službe, a si seveda niti slučajno ne želi STIKOV – KONTAKTOV s takšnim človekom in trpi zaradi otrok. Ali pa po drugi strani spremljamo žensko, ki jo mož vara, ima ljubico in se izogiba ženi, ona pa si močno želi stike z njim, pa jih ne dobi. Ali pa žensko, ki z možem nikakor ne najdeta skupnega jezika, ker vsak vleče na svojo stran… Tu pri zadnjem primeru je težava, ker bi morda žena želela moža »spremeniti« po svoji meri, on pa je osebnost zase, tako kot vsak človek, tudi ta žena.

Pri mlečnem kanalu se v konfliktni fazi pri pregledovanju dojke nič ne občuti, ker ne gre za rast celic, tako kot pri mlečni žlezi, temveč ravno nasprotno, tkivo izginja – ulcerira. Ko ženska reši konflikt, se začne celična proliferacija – rast celic, ki ta ulcerirani kanal zapolnjuje oziroma dopolnjuje razjedo, pri tem pa nastane oteklina, tudi zaradi samega procesa zdravljenja, ki vključuje kopičenje tekočine na mestu, kjer poteka biološki proces. V tej fazi raste, kot rečeno, zaradi otekline (več tekočine), ki jo zahteva biološki proces. Pri tem ženska občuti skelenje, kar običajno vodi k otipavanju – pregledovanju, in ker občuti bulico (kopičenje tekočine – oteklina), tudi k zdravniku.

V končni fazi, po končanem biološkem procesu – samozdravljenju, na tem mestu oteklina izgine, ostane majhna zatrdlina, ki se še vedno malce občuti, ker po sanaciji ostane brazgotina, tako kot pri vseh procesih, ki pa seveda ni patološka. Kot vidimo, ni vseeno, kje na dojki, na katerem tkivu ima ženska težave, ker je to odvisno od vrste konflikta (skrb, ali ločitev) in seveda razumevanja samega biološkega procesa, da bo telo s pomočjo svojih kirurgov, bakterij in virusov popravilo tkivo. Če konflikti trajajo v nedogled in se jih ne reši, je lahko v končni fazi tkivo zelo obširno in vedno huje prizadeto, zato je zelo dobro imeti te informacije, ki ste jih prebrali.

Spodnje tri slike prikazujejo možganski rele za mlečni kanal dojke in sicer od leve proti desni CT glave pacientke z rakom na mlečnem kanalu, Hamerjeva skica, kjer je položaj releja na istem mestu na senzoričnem korteksu in razporeditev posameznih delov telesa po senzoričnem korteksu, kjer je razvidno, da je položaj dojke na istem mestu.

Zelo pomembno je poznati Hamerjevih pet bioloških zakonov, da za vsako težavo vemo izvor, potem pa je na nas samih, da te konflikte rešujemo ali pa jih ne rešujemo in tvegamo slab zaključek biološkega procesa. Hujši kot je konflikt in dalj časa ko traja, več tkiva lahko zajame.

Pri vztrajnem, intenzivnem in visečem konfliktu, kar pomeni, da lahko traja dalj časa in vmes večkrat prekinjeno (ko se pobotamo s partnerjem npr.), ter s ponovnim zagonom biološkega procesa, razjeda skrči mlečne kanale, kar povzroči cirozne vozle in boleče vlečenje dojke. To je vidno kot lokalna retrakcija (vdolbinica) dojke in lahko tudi obrnjena bradavica navznoter.
 
Faza samoozdravitve poteka z rastjo novih celic in popolnitev kanala, prisotni so tudi virusi, ki imajo isto funkcijo, saj jih proizvajajo celice mlečnega kanala v ta namen. V klasični medicini se obnova kanala, torej celična rast v mlečnem kanalu, diagnosticira kot intraduktalni rak dojke, vnetje pa kot vnetni rak dojke.
 
Na podlagi petih bioloških zakonov novih celic ni mogoče šteti za »rakaste celice«, saj je povečanje celic v resnici del biološkega procesa. »Benigni« tumor dojke se običajno diagnosticira kot intraduktalni papilom ali papilarni karcinom zaradi prisotnosti virusov, ki so prisotni predvsem v fazi ozdravitve vseh bioloških procesov na mlečnem kanalu.

V fazi ozdravitve (PCL-A faza) se pojavijo simptomi: oteklina, vnetje, krvavitev, srbenje… Pri SINDROMU ( opisujem v knjigi) se zaradi aktivne zapuščenosti – osamljenosti v tem obdobju, ali eksistenčnega konflikta, zadrževana voda prekomerno kopiči v dojki ki je v procesu zdravljenja, kar lahko zelo poveča otekanje in samo dojko. Velika oteklina lahko zapre – zamaši mlečni kanal. V tem primeru se izcedek, ki nastane med postopkom samozdravljenja, zamaši v dojki, zlasti za bradavico. Biološko gledano ta zaplet ni načrtovan, ker če bi ženska dojila, bi dojenček s sesanjem preprečil zamašitev. Pri ženskah, ki ne dojijo, pa izloček nima izhoda, kar poveča oteklino in bolečino. Dr. Hamer zato priporoča, da tekočino dvakrat na dan izčrpate s črpalko za mleko, sicer postane dojka trda. V PCL-B fazi pa so simptomi rdečina in srbenje, ker se tkivo brazgotini. Če želite bolje razumeti Hamerjevo medicino, v zavihku KNJIGA naročite knjigo.

Imate dodatno vprašanje?