Prejšnjič smo se z naturopatom Jožetom Medletom pogovarjali o novi medicini nemškega zdravnika dr. Ryka Geerda Hamerja (1935 – 2017). Čustveni šok sproži bolezen; ta pa je le biološki proces, v katerem se telo v končni fazi okrepi, ne pa oslabi. Tokrat nam je pojasnil vzrok za avtizem in kakšna je »ozdravitev« po medicini dr. Hamerja. Kaj je v klasični medicini vzrok za avtizem?
V klasični medicini najprej opozorijo, da je toliko vrst avtizma, kolikor je avtistov, nadaljujejo pa z naštevanjem simptomov. Ne vedo pa, zakaj so eni avtisti manični, drugi depresivni, zakaj imajo manjše ali večje težave z želodčno sluznico in grlom. Domnevajo, da so kognitivne ali intelektualne motnje pri avtističnih otrocih genetskega izvora ali pa posledica pomanjkanja kisika med nosečnostjo.
CT glave brez kontrasta na možganski skorji označena možganska releja za grlo (nenadni strah) in želodčna sluznica (teritorialna jeza)
Kaj pa je dognal dr. Hamer?
Zanj so duševne omejitve posledica bioloških konfliktov. Avtizem je tako konstelacija dveh konfliktov: nenadnega strahu in teritoralne jeze. Teritorij je za odraslega hiša, avto, zemlja, banka, država. V vojni, ko ljudje izgubijo popolnoma vse, izgubijo teritorij. Za majhnega otroka pa je teritorij njegova najljubša igračka, na prvem mestu pa mama. Ko gresta v begunstvo, v eni roki drži mamo, v drugi medvedka.
Če pa glede teritorija doživi travmo, denimo, če na mamo nekdo kriči, jo pretepa, če mama na nekoga kriči, je otrok v konfliktu teritorialne jeze. Ali pa, če si v vrtcu kdo njegovo igračo, njegov teritorij, brez katere ne gre v vrtec, prisvaja, ali jo celo namerno uničuje.
Če pa glede teritorija doživi travmo, denimo, če na mamo nekdo kriči, jo pretepa, če mama na nekoga kriči, je otrok v konfliktu teritorialne jeze. Ali pa, če si v vrtcu kdo njegovo igračo, njegov teritorij, brez katere ne gre v vrtec, prisvaja, ali jo celo namerno uničuje.
Kaj pa povzroči drugi konflikt?
Drugi konflikt, ki ga mora doživeti majhen otrok, da bi postal avtist, je nenadni strah. Tega lahko doživi, ko ga starš drži v naročju, ko si v mestu ogledujeta novoletne lučke, v neposredni bližini pa nenadoma poči petarda, ali strah pred iglo pri cepljenju…
Za avtizem mnogi krivijo tudi cepiva. Kaj pravi dr. Hamer o tem?
Lahko da so, dokaza ni. Vzrok pa je zagotovo način, kako otroka cepijo, saj pri tem doživi tako teritoralno jezo kot nenadni strah. Mama, njegov teritorij, ga na poziv pediatra pelje na cepljenje. Tam ga trdo prime, da se ne more premaknit in otrok doživi hudo travmo – jezo na svoj teritorij. Je nemočen, ne more pobegniti. Nasproti pa mu sedi ženska v beli halji z našpičeno iglo v roki, s katero ga bo zapičila. Ta ženska z iglo v roki je nenadni strah. V nekaj sekundah lahko doživi oba konflikta.
Živčni strupi v cepivu ta proces še poslabšajo, niso pa glavni krivec za avtizem.
Živčni strupi v cepivu ta proces še poslabšajo, niso pa glavni krivec za avtizem.
Kaj se zgodi, ko otrok hkrati doživi oba konflikta?
Ne glede na to, kateri konflikt je prvi, otrok pri drugem otrpne – zamrzne. Šok je prevelik. V isti sekundi se sproži biološki proces, ki zajame psiho – možgane in organ (grlo ali želodčno sluznico, odvisno od spola, lateralnosti in hormonskega statusa otroka). Dečki desničarji (lateralnost) so brez konfliktov manični razigrani, nagajivi, deklice pa umirjene, igrajo se s punčkami (so depresivne).
Ko dečki doživijo prvi konflikt, se situacija obrne, postanejo depresivni, deklice pa manične. Desna možganska polovica je moška in predstavlja testosteron, leva je ženska in predstavlja estrogen. Ko deček desničar, ne glede na starost in hormonsko stanje, doživi prvi konflikt, zapre testosteron in prevaga estrogen. Moški in ženske imamo oba hormona, ženske več estrogena, moški več testosterona. Ko doživimo prvi konflikt, se vsebnost hormona v telesu zamenja. Dečki postanejo ženstveni, dekličino obnašanje postane deško, tudi oblačijo se deško, s fanti igrajo nogomet, se prerivajo, pretepajo.
Ko eni ali drugi doživijo drugi konflikt, se hormonsko stanje zamenja in ojača; dečki postanejo še bolj manični, deklice še bolj depresivne. Z vsako menjavo strani se okrepi manija ali depresija.
Istočasno »padejo« v konstelacijo dveh konfliktov – avtistična konstelacija, torej otrok postane avtist. Ali bo manični avtist ali depresivni avtist, kako »močan« bo avtizem, je odvisno od hormonskega stanja otroka in starosti pred drugim konfliktom. Če je bil pred drugim konfliktom maničen, bo zdaj depresiven. Depresivni avtist bo bolj umirjen, manični avtist bo zelo aktiven.
Istočasno »padejo« v konstelacijo dveh konfliktov – avtistična konstelacija, torej otrok postane avtist. Ali bo manični avtist ali depresivni avtist, kako »močan« bo avtizem, je odvisno od hormonskega stanja otroka in starosti pred drugim konfliktom. Če je bil pred drugim konfliktom maničen, bo zdaj depresiven. Depresivni avtist bo bolj umirjen, manični avtist bo zelo aktiven.
Ali so lahko znotraj avtistične konstelacije pridružene še druge konstelacije?
Da, zato je treba vsakega avtista glede na njegovo obnašanje, izbruhe in drugo opazovati, in ugotoviti, katere konflikte vse je doživel.
Na primer, če ima avtist sočasno tudi agresivno konstelacijo, kar pomeni, da se je konfliktu teritorialna jeza pridružil še konflikt identitete, bo tak avtist pokazal zelo moteče in agresivno vedenje (izbruhi jeze, udarjanje z glavo, samopoškodovanje).
Če je že kot nerojenček doživel konflikt hrupa žaganja drv (ko je visoko noseča mama možu prinesla pijačo in mu je ta strašen, rezek hrup povzročil občutek zataknjenosti brez možnosti pobega), je doživel motorični konflikt. Tak avtist bo imel motorične tike, zibanje ali druge ponavljajoče se gibe telesa.
Torej različni »tipi« avtizma so zaradi doživetja več konfliktov. Avtistična konstelacija se kaže kot prisila k umiku.
Na primer, če ima avtist sočasno tudi agresivno konstelacijo, kar pomeni, da se je konfliktu teritorialna jeza pridružil še konflikt identitete, bo tak avtist pokazal zelo moteče in agresivno vedenje (izbruhi jeze, udarjanje z glavo, samopoškodovanje).
Če je že kot nerojenček doživel konflikt hrupa žaganja drv (ko je visoko noseča mama možu prinesla pijačo in mu je ta strašen, rezek hrup povzročil občutek zataknjenosti brez možnosti pobega), je doživel motorični konflikt. Tak avtist bo imel motorične tike, zibanje ali druge ponavljajoče se gibe telesa.
Torej različni »tipi« avtizma so zaradi doživetja več konfliktov. Avtistična konstelacija se kaže kot prisila k umiku.
Kaj je namen umika?
Namen socialnega umika je omogočiti otroku, da se bolje sooči s konflikti. Močnejša kot je konstelacija, manjši postaja svet in prostor, v katerem se avtist počuti varnega.
Kaj je po dr. Hamerju rešitev za avtističnega otroka?
Stalna prisotnost njegovega teritorija – mame, ki mu bo nudila neizmerno veliko ljubezni v miru, brez kričanja, hrupa (že brenčanje muhe ga lahko vrže iz tira). Manični avtisti imajo radi družbo in druženje podobno mislečih prijateljev; ko lahko s kom lahko delijo svoje misli in ideje, postanejo zelo zgovorni. Depresivni avtisti se socialnim stikom skoraj povsem izogibajo; vsaka napaka ga pahne v takojšen umik v osamo.
Avtisti potrebujejo doslednost v svojem okolju in vsakodnevno rutino in veliko ljubezni. Zato mora mama pustiti službo in se posvetiti le avtistu. To je zelo naporno, žal pa edina rešitev.
Od tega, v kateri starosti otrok doživi drugi konflikt in s tem postane avtist, je odvisno, koliko znanja in življenjskih izkušenj je do tistega trenutka posrkal. Dr. Hamer meni, da je avtista mogoče z veliko truda mame spraviti iz te konstelacije samo nekje do enajstega leta starosti.
Avtisti potrebujejo doslednost v svojem okolju in vsakodnevno rutino in veliko ljubezni. Zato mora mama pustiti službo in se posvetiti le avtistu. To je zelo naporno, žal pa edina rešitev.
Od tega, v kateri starosti otrok doživi drugi konflikt in s tem postane avtist, je odvisno, koliko znanja in življenjskih izkušenj je do tistega trenutka posrkal. Dr. Hamer meni, da je avtista mogoče z veliko truda mame spraviti iz te konstelacije samo nekje do enajstega leta starosti.
Ali lahko avtisti postanejo tudi odrasli?
Da, v avtistično konstelacijo lahko »pademo« tudi odrasli. Ker smo do tedaj nekako že izoblikovane osebnosti z določenim znanjem, vedenjem, izkušnjami, se vglavnem spremeni naše obnašanje. Tako lahko za koga slišimo pripombe, kot so: »Takšne je do zdaj nisem poznal; bila je mirna, skrbela je za družino, zdaj bi pa samo okrog hodila, se zabavala, smejala, vriskala«. Da, ker je postala manična, lahko pa bi bilo tudi obratno, prešla bi v neko tiho depresijo. Med odraslimi avtisti najdemo osebe, ki bodo npr. dopust načrtovali do pikice natančno, vse zemljevide potovanja bodo v naprej pripravili, rezervacije sob, kaj si bodo ogledali, kje, ob kateri uri. Med njimi bomo našli virtuoze na različnih glasbenih področjih, odlične tenisače, znanstvenike… manične avtiste, ki krilijo z rokami, se dotikajo med govorom nosu, las, učes in to večkrat ponavljajo… Se vam zdi to znano?
Imate dodatno vprašanje?
