BAKTERIJE, VIRUSI, GLIVE NISO KRIVI ZA BOLEZNI

»Današnje zdravljenje povsem prezre dejstvo, da imamo v telesu štirikrat več bakterij, mikobakterij, gliv, virusov in drugih mikrobov, kot imamo celic, ki gradijo telo. Na eno človeško celico imamo štiri mikrobe že kar v telesu. A vsi mikroorganizmi, ki jih farmacija razglaša za krivce za vse bolezni, so v pomoč telesu in sodelujejo pri presnovi hranil in samozdravljenju,“ terapevt Hamerjeve medicine Jože Medle povzema nemškega zdravnika dr. Ryka Geerda Hamerja (1935–2017), osnovatelja nove medicine. Ta je ugotovil, da mikroroganizmi niso naši sovražniki, temveč pomagajo telesu v vsakem biološkem procesu.

Kako bakterije pomagajo telesu?

 Vsaka bakterija ima v telesu točno določeno funkcijo in namen. Streptococcus bakterije sodelujejo pri celjenju kosti, mišic, grla, vene, ki je bila poškodovana z intravensko iglo – uporabo venskega katetra. Vse invazivne naprave, ki poškodujejo tkivo, bodo aktivirale bakterije za pomoč pri celjenju ran. Pnevmococcus obnavlja bronhialno podsluznico. Gonococcus deluje na urogenitalnem področju (sečevod, mehur, sečnica). Helicobacter pylori popravlja želodčno in pylorusno – kardias sluznico. Bakterije E. coli pomagajo pri obnovi tkiva trigonom v mehurju itd.

Vse te bakterije bodo sodelovale šele, ko razjeda sluznice sega do podsluznice, sicer poteka obnova tkiva brez bakterij, kot v primeru male krivine želodca. Večina je specializiranih in vedno delujejo le na določenih tkivih, ko se prične druga faza biološkega procesa, samozdravljenja. V intenzivnem delu faze celjenja je višja temperatura telesa sestavni del biološkega procesa, da je ta optimalen.

Tuberkulozne mikobakterije pomagajo pri razgradnji celic, ki so se kot pomoč telesu razmnoževale v aktivni fazi biološkega procesa na endodermalnem tkivu, kot je črevo, pljuča, plevra, mlečna žleza dojke, jetra, torej ko dodatne celice niso več potrebne. Poznamo jih večinoma kot pljučno tuberkulozo, kjer sodelujejo pri odstranitvi teh dodatnih celic, a sodelujejo na vseh endodermalnih tkivih in tkivih mezoderma.

  Mediji so nam med covidom-19 za vzbujanje strahu prikazovali strašne viruse v različnih barvah, a pod elektronskim mikroskopom so virusi le črno beli.

Kaj pa mikrobi, ki se prenašajo z rokami v bolnišnicah?

 Ko medicinska ekipa pred operativnim posegom sterilizira roke in medicinske pripomočke, se mikrobi vseeno prenašajo, saj so prisotni v biološkem procesu bolnika, ki ga imajo na mizi. Če bi želeli sterilno okolje, bi morali celega bolnika sterilizirati, kar pa seveda nima smisla.

Kaj pa pomeni MRSA bakterija, ki naj bi bila odgovorna za »širjenje« okužb v bolnišnicah z okuženimi rokami osebja?

Sprijaznili so se, da se skoraj vsak bolnik »okuži« s to bakterijo, a ta je v bolniku že pred operacijo. Sodeluje v fazi ozdravitve, zato je vedno na tkivu, kjer poteka biološki proces. MRSA je le kratica za bakterijo, ki je ves čas med nami, Staphylococcus aureus. Zaradi pretiravanja zdravstva z antibiotiki, konkretno meticilinom, naj bi bakterija postala nanj odporna, zato kratica pomeni: Meticilin Resistant Staphylococcus Aureus – MRSA. V bistvu pa sodeluje pri samozdravljenju bolnika. Je na tkivu in je v procesu vedno prisotna med zdravilno fazo.

Ontogenetski sistem odvisnosti delovanja mikrobov

 

Tudi virusi ne obstajajo?

 Virusi obstajajo, vendar jih ni mogoče uničiti, saj z nobeno stvarjo ne moreš ubiti nečesa kar sploh ni živo. Virusi niso živi in to farmacija dobro ve. Nima respiratornih organov, torej ne diha, nima razmnoževalnih organov, torej se ne more razmnoževati. Trdijo, da virus pride v celico, kjer se razmnožuje, resnica je nasprotna. Celice naredijo viruse iz svoje ovojnice, ker po strukturi je virus lipo-protein (beljakovina in maščoba), torej iz iste snovi kot celična ovojnica. Zato tudi farmacija ne more izdelati sintetičnega proizvoda, ki bi lahko uničil virus. Neživih snovi ne moreš uničiti. Virus nikoli ni bil živ in ne dela v telesu težav.

Kar se tiče virusov, ki naj bi povzročali AIDS, SARS, pljučnico, ptičjo gripo, prašičjo gripo, hepatitis, herpes, ošpice, otroško paralizo, raka materničnega vratu in drugo ter jih ni mogoče najti v telesu v aktivni fazi biološkega procesa, temveč šele v zdravilni fazi. Ne povedo pa nam kdo je kriv za razjede- ulceracijo sluznic v aktivni fazi. Ortodoksna medicina uporablja precej neznanstveno metodo. In sicer iz porasta protiteles sklepa na prisotnost virusa in s tem na »nalezljivo bolezen«. Gre za »posredni dokaz«, ki ne dokazuje, da so virusi povzročili bolezen le zato, ker so na sluznici.

Kaj pa dokazujejo testi PCR in hitri testi?

 Tudi ti ne dokazujejo, da so virusi povzročili neko bolezen, dokažejo samo forenzičnost, da je nek delček nečesa tam prisoten. Za vse »patogene« sama škodljivost, povzročitev bolezni ni bila dokazana. Postulati, ki se imenujejo po dr. Robertu Kochu, pravijo, da je treba vedno dokazati škodljivost določne bakterije, virusa na podlagi štirih postulatov. In sicer odvzema brisa, vzorca od obolele osebe s simptomi; očistiti tkivo in izolirati patogen; očiščen patogen prenesti na zdravo osebo in zdrava oseba mora dobiti enake simptome – bolezen.

zgornja črnobela slika je narejena s pomočjo elektronskega mikroskopa s katerim je možno narediti izključno črno-bele fotografije. Virusi nad to sliko v barvah, katere so nam v času COVID19 kazali vsi mediji so lažni in so narejeni v namene zastraševanja.

Da so virusi povzročitelji bolezni, izhaja iz trditve Louisa Pasteurja (1822-1895) pred približno sto petdesetimi leti. Kljub dokazom, da je zagrešil znanstveno goljufijo, njegova teorija še vedno vlada današnji medicini in medicinski znanosti. Ker ni znanstvenih dokazov, da virusi povzročajo bolezni, vključno z rakom, svetovni programi cepljenja, vsiljeni vsemu prebivalstvu, zlasti otrokom in starejšim, temeljijo na znanstveni prevari.

Na spodnji sliki si lahko ogledate s kakšnim mikroskopom je Luis Pasteur gledal viruse, jih preučeval in razmnoževal – gojil. Čista laž in goljufija in to trditev še danes ponavljajo in imajo za dokaz. Virusi ali eksosomi ali globulini so tako majhni da jih lahko gledamo šele zadnjih 60 let z elektronskimi mikroskopi. Luis Pasteur pa še danes velja kot strokovnjak za viruse. Njegov mikroskop bi danes veljal za enega slabših daljnogledov.

Kaj pa so virusi?

 Virusi so mikrodelci, ki jih tvorijo telesne celice. V biologiji so ti delci znani kot ribosomi, ali eksosomi. Nekateri znanstveniki, ki niso na plačilni listi farmacije trdijo, da soribosomi, eksosomi in virusi eno in isto, torej delčki – fragmenti proteinov. To je skladno s stališčem dr. Hamerja, da so tisto, kar se pojmuje za “viruse”, proteinski globulini, ki ne napadajo našega telesa in ne povzročajo zdravstvenih težav. In ne raka. Elektronski mikroskop, s katerim edino je mogoče opazovati viruse, je med nami približno šestdeset let. Louis Pasteur, ki je deloval pred sto petdesetimi leti, nikakor ni mogel virusa proučevati s takratnimi mikroskopi. Na obolelem tkivu najdejo marsikaj, tudi viruse, bakterije, a dokaza, da so prav ti povzročili bolezen, ni.

Celično jedro polno ribosomov

celica v vezikle pakira exosome, ali viruse, ali ribosome

Celica izvrže ribosome, eksosome, viruse z eksocitozo  (kakor koli jih že kdo imenuje) v okolico celice in so del postopka proliferacije novih celic pri poškodovani sluznici zaradi suhega zimskega zraka in posledično prehladov. Zato je pomembno, da v zimskem času vlažimo prostore kjer se nahajamo.

Zakaj danes o tem nič ne vemo?

 Razumeti moramo zgodovino medicine. Gre za čisti in popolni monopol farmacevtskega ceha. Farmacija je že veliko let nazaj prek svojih lobijev dosegla, da so za vse medicinske fakultete začeli izdelovati učne programe, kjer so se prihodnji zdravniki učili in se še učijo posameznih protokolov. Bogataša Andrew Carnegie (1835-1919) in John D. Rockefeller (1839-1937) sta prek politike dosegla, da so prepovedali vse druge medicinske veje in uveljavili zakon, na podlagi katerega so lahko uporabljali samo njihove farmacevtske izdelke, naravno medicino pa so prepovedali. Le v ZDA je bilo ob delo deset tisoč zeliščarjev. Lobisti te farmacije so na sodišče privedli tisoč petsto kiropraktikov in jih obtožili šarlatanstva. Zaprli so dvaindvajset homeopatskih fakultet, do leta 1950 vse homeopatske fakultete. Kot zdravniki so lahko delali le še tisti, ki so končali fakultete, ki sta jih ustanovila ta dva gospoda. Počasi so se jima pridružili še drugi milijarderji in razširili posel v Evropo, Kanado, Avstralijo in drugam. Danes imajo ta podjetja na račun dobičkov farmacevtskih družb v svojih rokah kmetijska zemljišča, prehransko industrijo, energetiko, medije, banke in še marsikaj.

Imate dodatno vprašanje?

ANEMIJA – POMANJKANJE ŽELEZA

Kadar gre za anemijo, so lahko vzroki različni, od notranjih krvavitev, npr. v črevesju, želodcu, do močnih in dolgih menstruacij. Tokrat sem se odločil predstaviti primer anemije zaradi pomanjkanja železa vezano na prehrano. Na mene se je obrnila gospa, ki ima težave od leta 2021 in ji klasična medicina vsake toliko pomaga z infuzijami, ker tablete niso pomagale, to pa je gospe postalo odveč.

VPRAŠANJE: Pred kratkim sem poslušala vaše predavanje. Zanimivo mi je bilo, predvsem pa drugačen pogled na zdravje. Sama se že več mesecev borim s slabokrvnostjo (posledično tudi s pomanjkanjem energije). V tem času sem naredila vse preiskave, kar jih medicina nudi (gastroskopija, kolonoskopija, ultrazvok, ginekološki pregled ipd). Vendar je vse BP.  Zato mi vsakih nekaj mesecev dajo infuzijo železa. A potem mi vrednost kmalu spet pade. Moram povedati, da sem vegetarijanka, vendar sem to že 30 let. Trenutno imam rdečih krvnih celic eritrocitov normalno hemoglobin in hematokrit pa sta pod nivojem. Težave imam od leta 2021. Moj hemoglobin je ves čas pod 100.

ODGOVOR: Eritrociti rdeče krvne celice prenašajo kisik po telesu, vendar je to pavšalno rečeno. Sestavina HEMOGLOBIN je dejansko tisti, na katerega se kisik prilepi, seveda pa ga kot »prevozno sredstvo« v celice prenaša krvna celica eritrocit… hemoglobin je beljakovina in če je te premalo, se bo prilepilo premalo kisika in posledično nam bo v celicah – telesu primanjkovalo kisika in zaradi tega bomo utrujeni… Vi imate krvnih celic eritrocitov dovolj, imate pa premalo hemoglobina in posledično tudi nizek hematokrit. Pravzaprav je hemoglobin sestavljen iz dveh delov hem – ki vsebuje atome železa in globina, ki je beljakovina in še iz pigmenta, ki daje rdečo barvo to je porfirina. 

65% železa se nahaja v krvi, 35% pa v glavnem v jetrih, od koder potem preide v rdeči kostni mozeg, kjer se vgrajuje v na novo nastale krvne celice eritrocite… Vi ste vegetarijanka in vam morda zato primanjkuje železa, ker kot rečeno, se železo shranjuje v jetrih in v krvi (meso živali) vi pa tega ne uživate. Ker v mleku in jajcih, kar vi uživate ni prav veliko železa. Pravzaprav morate vegetarijanci in vegani vedeti, da obstajata dva tipa železa in sicer: Hem železo, ki ga vsebuje meso oz. živalski izvor in se absorbira boljše, in  nehem železo rastlinskega izvora, ki ga sicer določene rastline vsebujejo precej, vendar ga telo absorbira do 20%. Tudi prehranska dopolnila vsebujejo v glavnem nehem železo in ga torej telo posrka zelo malo. Finta obstaja in sicer morate pri nehem železu obvezno uživati C vitamin, potem ga telo »posrka« več.

Če vi uživate veliko kalcija npr. mleko in podobno se v kombinaciji z železom – železo ne bo absorbiralo v telo, ker telo ustvari netopno kombinacijo (kalcij+železo). Če uživate železo v obliki dopolnila ga vedno uživajte ločeno od kakršne koli oblike kalcija. Najbolje da železo zaužijete na tešče vsaj eno uro pred obrokom, da železa ni več v želodcu… zadnji obrok hrane ob 18. uri, potem pa železo vzamete pred spanjem na prazen želodec…

Še ena finta kako priti do dobrega železa praktično zastonj. Vzamete 20 železnih žebljev dolžine 5 cm in jih namočite v kozarcu vode v katero ste dodali 1 žličko sode bikarbone. Pustite namakati pol ure, potem pa vse te mokre žeblje napičite v jabolko. To naredite popoldan in zjutraj žeblje odstranite iz jabolka- jabolko pa imejte za zajtrk. Žeblje zopet namočite v sodo bikarbono in……..tako vsaki dan. Pazite seveda, da za zajtrk ne uživate sestavin, ki vsebujejo veliko kalcija, temveč nekaj, kar vsebuje veliko C vitamina, agrumi, sveža paprika, ohrovt, kivi, črni ribez… pač sadno zelenjavni obrok. Kalcij pa si privoščite npr. za kosilo, ali in malico (sir, mleko, jogurti, kefir)… Dobra kombinacija je tudi sveža rdeča pesa v smutiju, ki vsebuje železo in sadje, zelenjava, ki vsebuje C vitamin. Izvrsten vir železa so bio mandlji, katere zmeljete – zmiksate v vodi, dodate kivi, papriko in podobno zaradi C vitamina… Še vedno pa vsaki dan kljub vsemu zaužijete 1 jabolko z žeblji- VSAKI DAN. Potem pa kontrolirajte železo v laboratoriju po 1 mesecu in mi sporočite rezultate… Na ta način boste imeli dovolj železa, da se vam popravi hemoglobin in posledično tudi hematokrit.

Železo se absorbira v dvanajstniku in tankem črevesju- v glavnem. Kot vegetarijanka verjetno veste, da ne smete uživati fitatov -npr. fitinske kisline (ovojnica oreškov, mandljev, semen) da je le te obvezno namakati 12 ur, da se uniči fitinska kislina, ki je lahko vzrok, da se železo (tudi drugi minerali) ne absorbira v kri. Ravno tako uživanje polifenolov (kava, črni čaj, tudi metin čaj, kakav, celo kamilice…zmanjšajo absorbcijo železa. Če ste zelo jezni proizvajate več žolča – žolč pa uničuje železo. Vegetarijanci zelo radi posegajo po soji, tudi zaradi vsebnosti železa, vendar soja vsebuje snovi, ki po drugi strani zavira absorbcijo železa, tudi iz drugih živil, ne samo iz soje.

V plazmi se nahaja protein HEPCIDIN, ki regulira vsebnost razpoložljivega železa. Naše telo regulira vsebnost hepcidina na podlagi vsebnosti železa v plazmi. Če je železa veliko, je hepcidina malo, če je železa malo, je hepcidina več. Hepcidin nastaja v jetrnih celicah hepatocitih in črevesnih celicah enterocitih. V bistvu je hepcidin regulator, ki stalno regulira skrbi za homeostazo železa v plazmi, da je tega vedno v mejah normale (v kolikor je vse ok). Torej, če imate vi hepcidina v plazmi malo – premalo je to lažni znak za telo, ker misli, da je železa veliko in ga ne splavlja iz rezerve… Lahko imate torej v telesu dovolj železa, ampak premalo hepcidina, ki daje lažne informacije da je železa dovolj. Te preiskave v laboratoriju pri nas ne delajo, vzamejo pa v Adrialab v Ljubljani kri in jo pošljejo v Nemčijo.

Naše telo na vsebnost železa računa tudi pri razgradnji eritrocitov. Eritrociti živijo približno 100 dni, potem pa se razgradijo. Ostarele eritrocite fagocitirajo makrofagi v kostnem mozgu, jetrih in vranici. Iz sproščenega hemoglobina se izloči železo, ki se v eritroblastih (mladi nezreli eritrociti) ponovno uporabi za sintezo Hb. V sistemu recikliranja železa v telesu preko plazme vsak dan potuje 20 – 25 mg železa… Ob prehodu v plazmo se železo močno veže na protein transferin. Transferin prenaša železo z mesta resorpcije v tankem črevesu do kostnega mozga, kjer se tvorijo rdeče krvničke. Preprečuje tudi izgubljanje železa skozi ledvice in zastrupitve z železom. Stopnja sinteze transferina je odvisna od potreb telesa po železu in rezerve železa v telesu. Zvišane vrednosti transferina so lahko posledica pomanjkanja železa. Torej bi bilo dobro preveriti kako je s tem proteinom pri vas. SYNLAB v Ljubljani dela to analizo cena je cca. 3 evre. V primeru pomanjkanja železa postane stopnja nasičenosti transferina izjemno občutljiv pokazatelj izgubljanja železa.

Zmanjšana želodčna kislina torej pomanjkanja kislosti želodčnega soka, lahko zaradi uživanja precej bazične hrane zmanjša absorbcijo železa do 30%…. skratka, več možnosti je, da je pri vas nekaj od tega narobe. Če ne bo delovalo z jabolki in žeblji, mandlji, lanom, sezamom (namočenim 12 ur) in vse kar sva že uvedla, potem bova ukrepala naprej. Kot rečeno, če ne bo pomagalo to kar sva se dogovorila, pomeni, da železa pride v telo dovolj, da pa se ne porabi tako kot se je nekoč. Zgoraj pa sem opisal nekaj primerov, ki lahko povzročijo neuporabo železa…

Odgovor klientke po 32. dneh: najlepša hvala za vaš nasvet. Naredila sem krvno preiskavo. Moja krvna slika je veliko boljša. Hemoglobin je 134. Žal izvida nimam, ker je stavka zdravnikov. Gotovo je pomagalo jabolko z žeblji.

Moj odgovor: Vesel sem za vas da se je železo popravilo po naravni poti, kar meni pove, da je vaše telo še vedno sposobno absorpcije, kar je odličen podatek za vas. Zaupajte svojemu telesu, zmore marsikaj, pravzaprav ko mu damo možnost, zmore vse- naše telo se 100% samo zdravi.

Imate dodatno vprašanje?

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Kot elitna dežela, žalovanje niti ullamcorper mattis, blazina levjega kruha.

PSIHOZE – KAJ SE DOGAJA Z NAŠO PSIHO, KO JE TELO V BIOLOŠKEM PROCESU ZARADI TERITORIALNIH KONFLIKTOV IN SE POSLEDIČNO AKTIVIRAJO MOŽGANSKI RELEJI NA MOŽGANSKI SKORJI…

Pojdimo od začetka, pri majhnih otrocih, tistih, ki še niso doživeli nobenega konflikta, ki bi bil dovolj močan, da bi sprožil biološki proces, bi pri deklicah opazili, da so umirjene, rade se igrajo, kuhajo, frizirajo lutke, pomagajo mami pripravljati sladice, so videti malce depresivne, ženstvene…. Dečki bodo pravo nasprotje, igrivi, nagajivi, radi se podijo za žogo, pomagajo očetu popravljati avto, se pretepajo če je potrebno, so videti malce manični… slika 1

                                                                           slika 1

Ko bosta deklica, ali deček doživela prvi biološki konflikt (teritorialni konflikt, spolna frustracija, nenadni strah, strah za teritorij, jeza v teritoriju, izguba teritorija…), se bo vse spremenilo. Deklica bo prešla v manično obnašanje, postala bo kričava, pretepala  se bo s fanti, podila za žogo, postala bo manična… deček pa bo prešel v depresivno obnašanje in bo raje babici pomagal peči piškote, kot očetu popravljati avto… depresija, ali manija se bo stopnjevala že s prvim konfliktom.

                                                                         slika 2

Skozi leta si ljudje naberemo kar nekaj konfliktov. Nekatere vmes tudi rešimo, tako ali drugače. Nekateri konflikti  pa ostanejo. V kolikor imamo en konflikt, npr. jeza v teritoriju, bomo imeli poleg spremembe na psihi tudi težave z želodčno sluznico (navajam kot primer), močnejša kot bo jeza večji bo ulkus – razjeda na sluznici želodca. Slika 3 možganski rele za sluznico želodca, slika 4 možganski rele za sluznico rektuma. Ali bomo imeli težave levo, ali desno, torej na želodčni sluznici, ali na rektumu je odvisno, ali smo desničarji – levičarji in od hormonskega statusa (estrogen – testosteron).

Ostanimo pri enem teritorialnem konfliktu, ki se bo odražal tako ali drugače na tkivu, ki ga nadzira določen možganski rele, v našem primeru rele za želodčno sluznico, ki bo na njej povzročil razjedo, ali pa rele za rektum, kjer se pojavi oteklina epitelne sluznice rektuma, ki pri večkratni ponovitvi preide v notranje hemoroide. Narava nam gre vedno nasproti, zato bo v primeru, ko bi mi doživeli še en teritorialni konflikt in označili še en možganski rele, ki nadzira npr. rektum, kar bi tvorilo konstelacijo in zaustavitev na  fizičnem dogajanju na tkivu (v našem primeru sluznici želodca), da bi posameznik lažje preživel. Stopnjevalo pa se bo na psihi (odvisno kateri konflikt je močnejši, stari, ali novi, bo prišlo do menjave manije – depresije). Vsak doživeti prvi, drugi in tretji konflikt zamenja manijo, ali depresijo v kolikor je močnejši od predhodnega, in jo potencira.  Četrti in vsi naslednji konflikti kar se tiče manije – depresije se ne preklapljajo več, se pa potencirajo v smislu manije, ali depresije.  

                                                                        slika 5

Torej prvi konflikt pomeni spremembo psihe in spremembe na točno določenem tkivu, odvisno od vrste konflikta. Drugi konflikt po povzročil pojačano spremembo psihe in minimalno dogajanje na tkivu, tvorila se bo točno določena konstelacija. Kot že omenjena konflikta teritorialne jeze, ki zajame želodčno sluznico in konflikt identitete, ki zajame sluznico rektuma, oba konflikta skupaj tvorita BIOAGRESIVNO KONSTELACIJO, ki bo lahko pognala osebo v obnašanje hitre jeze, ali takojšnjega razbijanja krožnikov, pohištva…  lahko pa bo konfliktna masa tako velika, da bo oseba fizično napadla, ali celo umorila vse okoli sebe s hladnim, ali strelnim orožjem. Take primere poznamo, o njih dnevno poročajo mediji, tudi pri nas. Torej takšna oseba, recimo, da je to moški desničar, normalen fant, včasih hudomušen, nagajiv… je nekoč doživel konflikt hude jeze v teritoriju.

Tipični teritorialni konflikti jeze so spori doma, spori na delovnem mestu, jeza v šoli, v vrtcu, na igrišču, v domu za starejše ali v bolnišnici; tudi na razširjenem »teritoriju«, na primer v vasi, mestu ali državi, kjer živite. Spopadi za zemljišče ali lastnino, nadležen hrup v hiši ali soseski, prepir zaradi parkirnega mesta ali igrače, so primeri, ki lahko izzovejo konflikt teritorialne jeze… skratka, nekaj od tega je osebo vrglo iz tira. Zdaj fant ni bil več hudomušen in nagajiv, pač pa vase zaprt, depresiven, popolnoma se je spremenil. Na fizičnem nivoju bo imel občasne težave s sluznico želodca, odvisno od velikosti konflikta, lahko tudi večje ulkuse na želodčni sluznici, lahko celo na žolčnih kanalih, ali kanalih trebušne slinavke. V takšni situaciji ne bi nikoli nikomur več škodil, saj ga je narava zaradi jeze umirila (postal je depresiven). Vendar pa je v hudi nevarnosti, če bi doživel v tej situaciji konflikt identitete, npr. ne najde svojega mesta v odnosu, v družini, skupini na delovnem mestu ali v kulturi in družbi na splošno, pa tudi diskriminacija posameznikovega prepričanja (ne, nimaš prav – imaš čudno prepričanje) ali spolne usmerjenosti so primeri, ki lahko povzročijo konflikt identitete. Konflikt je do neke mere konflikt odločitve, ne ve, kaj izbrati, ne ve, v katero smer naj krene… Če ga nekdo direktno besedno napade, če dekle, ki jo vidi kot potencialno ljubezen in mater svojih otrok izrazi nad njim kritiko… odvisno od percepcije posameznika, lahko takšnega fanta, ki že ima konflikt jeze v teritoriju pahne v BIO AGRESIVNO KONSTELACIJO, ko bo v hipu lahko v trenutnem okolju povzročil težave in v končni fazi tudi zagrešil zločin…Iz depresivnega fanta, ki ne bi nikomur nič storil, se je z drugim konfliktom identitete v trenutku spremenil v MANIČNEGA razbijača, ali celo morilca.

Torej prvi konflikt ga »porine« v depresijo, drugi v manijo (ki je bolj intenzivna), tretji konflikt bo zamenjal stran samo če je močnejši kot drugi. Vsi eventualni nadaljnji konflikti ostanejo na isti strani, po tretjem konfliktu ne menjajo več strani, vendar pa se z vsakim nadaljnjim konfliktom psihično stanje, manija – depresija intenzivira. Takšni ljudje skoraj vedno končajo na psihiatriji, pomirjevalih, antidepresivih, uspavalnih tabletah…

Osebe, ki so po doživetem konfliktu teritorialne jeze obstali na desni moški strani- depresivni strani, so prave bombe na dveh nogah. Vsi jih sicer poznajo kot zelo mirne osebe, vendar bo ob prvem konfliktu identitete, odvisno od jakosti konflikta lahko naredil pravo razdejanje okrog sebe.

Opisal sem eno od mnogih konstelacij, ki se lahko tvorijo, odvisno je od vrste konflikta. Eno takšnih konstelacij sem v reviji Misteriji že opisal v decembrski številki 2023 in sicer AVTISTIČNA KONSTELACIJA, kaj mora otrok doživeti, da postane avtist.

Iz konflikta teritorialne jeze, se lahko razvije tudi BULIMIJA ali ANOREKSIJA v okviru konstelacije. In seveda druge konstelacije v zvezi s teritorijem, ki zaznamujejo možganske releje na možganski skorji.

 

Seveda pa je še polno konstelacij na drugih delih možganov (mali možgani, možgansko deblo, možganska sredica), te pa tvorijo prav specifične konstelacije, drugačne vrste psihoz kot jih tvorijo na možganski skorji. Imamo lahko tudi mešane dvojne konstelacije, ki se dogajajo vzporedno na dveh različnih delih možganov. Konstelacija se vedno razreši, ko odpravimo zadnji konflikt. Naši psihiatri o tem na medicinski fakulteti in v kasnejših izobraževanjih niso bili seznanjeni, zato tako pogosto, ali pa na splošno predpisujejo antidepresive in pomirjevala, ki so sestavni del protokola zdravljenja, lahko pa bi takšne ljudi zdravili povsem drugače.

mate dodatno vprašanje?

ALZHEIMERJEVA BOLEZEN IN HIPOKAMPUS

Zelo zanimivo znanje, ki sem ga dobil ob prebiranju del zdravnika Michaela Nehlsa, ki je mednarodno znani molekularni genetik in se je med drugim 15 let ukvarjal z Alzheimerjevo boleznijo. Michael Nehls je nedavno napisal knjigo »Indoktrinirani možgani, ali kako se uspešno ubraniti globalnega napada na našo mentalno svobodo…Leta 2016 je napisal tudi odlično knjigo »edinstvena teorija Alzheimerjeve bolezni.

Njegova zadnja knjiga »Indoktrinirani možgani« nam predstavi HIPOKAMPUS,  ki ima sposobnost proliferacije celic in tako se znova in znova rojevajo nove celice, kar pomeni znova in znova dodaten prostor za nove spomine, ki so iz kratkoročnega spomina prenesena v dolgoročni spomin, torej hipokampalna neurogeneza ljudi se nanaša na neverjetno funkcijo hipokampusa, vsaki dan po potrebi producira nove celice, novi prostor za nove spomine, kar nam omogoča, da skozi vse življenje lahko ohranjamo spomine, da nikoli ne zmanjka prostora zanje. Nove izkušnje omogočajo individualnost človeka, ne črednega nagona. Vse to lahko tako pogledamo vedno z nove perspektive – nov pogled, nove perspektive… Neverjetno je tudi dejstvo, da te vsakodnevne na novo rojene živčne celice nimajo funkcije samo dodajanje novega spomina, temveč tudi zelo pomembno za človeka da se poveča RADOVEDNOST, kar onemogoča otopelost posameznika, brezbrižnost in čepenje v kotu, kar pravzaprav preprečuje depresivna stanja…

                                                                 HIPOKAMPUS

Vse to velja za zdravega človeka, ne pa tudi za ljudi, ki so dnevno podvrženi raznim strahovom, ki sprožijo konflikte in posledično biološki proces telesa, imenovan tudi bolezen. Seveda konflikte doživljamo na osebni ravni, skupinska težava pa nastane, ko nas mediji (v lasti svetovnih elit) namensko peljejo v ustrahovanje na različne načine od grožnje bolezni (plandemija – ni šlo za virus, izpustili so umetno narejeno biološko orožje), vojne, oboroževanje za milijarde in milijarde evrov novega orožja, ker smo baje tako ogroženi, sproža pri ljudeh močan strah, podražitve hrane, energije, zelena agenda… posledično nastaja še večji strah kako bomo preživeli, kar vse  sproža konflikte, ti pa sprožajo biološke procese v telesu, ki oslabijo NEUROGENEZO in velika verjetnost, da se bo pojavilo manično depresivno stanje pri mnogo ljudeh. Torej, če se v družbi pojavljajo nam nevšečni dogodki, se prične zaustavljanje tvorbe novih živčnih celic v hipokampusu in posledično manija ali depresija. Torej boljši spomin, radovednost, pojačana psihološka odpornost, ki je predpogoj za radovednost…, je mogoča samo ko se rojevajo nove celice hipokampusa. Še enkrat posebej poudarjam, da razne težave v družbi posledično lahko povzročajo manično-depresivna stanja, ki generirajo Alzheimerjevo bolezen, ki je v zahodnem svetu že tretji najpogostejši vzrok smrti.

 Po vsem svetu umske sposobnosti upadajo, zlasti med mladimi, medtem ko stopnje manije, ali depresije dramatično naraščajo. Dejstvo, da je za Alzheimerjevo boleznijo pred leti umrlo izredno malo ljudi, nam danes pove veliko. Ustrahovanje ljudi z vseh strani kar dežuje in negativni vplivi skrivajo ciljno usmerjen, mojstrsko izveden napad na našo individualnost. Depresija, ki posledično vodi v Alzheimerjevo bolezen je bila leta 2019 vodilna bolezen v zahodnem svetu. Brez tvorbe novih živčnih celic ni mentalne energije, ker le te omogočajo mentalno energijo za razmišljanje.

Dejstvo, da so do leta 2019 lastniki (svetovna elita) medijev uspeli tako veliko število ljudi spraviti v depresijo s posebnimi ukrepi, s pomočjo psihiatrije in psihologov, ki so kot strokovnjaki sodelovali v tej »akciji«, kar samo od sebe ponuja odgovor, zakaj je ravno leta 2020 »izbruhnila plandemija. Ljudje so ob bombastičnih novicah in apelih MED NAMI JE ZELO NEVAREN VIRUS – CEPITE SE!!! … Ljudje že tako depresivni so postali še bolj depresivni. Precejšen del ostale populacije, ki se je do tega trenutka uspela izogniti depresiji, je zdaj podlegla. Vsaki dan v vseh medijih je kričalo CEPITE SE – CEPITE SE…. Po vsem planetu ENAKE PAROLE, enaki prijemi propagande, ki je pri ljudeh povzročalo še večje depresije.

Neurogeneza se je ustavila, celice hipokampusa so se prenehale razmnoževati….Tudi zato, ker so nas zapirali v stanovanja, saj je znano, da ukvarjanje s športom v naravi pospešuje celično rast hipokampusa in organizatorji plandemije so dobro vedeli katere ukrepe nam morajo predpisati, da bo stanje še slabše. Ko smo zunaj fizično aktivni se tvorijo tudi hormoni eritropoetin, rastni hormon, oksitocin… seznam je dolg najmanj deset hormonov se izloča na ta način, kar vse aktivira hipokampus. Po drugi strani pa interakcija med ljudmi, druženje, zabave, smeh, veselje… ravno tako še dodatno aktivirajo hipokampus da se rojevajo nove celice, nov prostor za spomine. Ob vsesplošnih zaporah v stanovanja, delo od doma, zaprtju šol…. so ljudi izolirali, povečevali depresijo in druge bolezni. Točno so vedeli kaj počnejo.

 Pokazalo se je, da je gojeni virus kot biološko orožje uspel z vnetjem živcev, ki zaustavlja delovanje hipokampusa in s tem povzroči indoktrinacijo ljudi. Če nekdo zares želi indoktrinirati ljudi dolgoročno, morda celo za vedno, je potrebno samo zaustaviti delovanje hipokampusa. In opcija iz Wuhana na kitajskem je bila za ta namen odlična, namreč SARS – COV – 2, ki je bil razvit kot biološko orožje. Na tem biološkem orožju so ustvarjalci pustili prstni odtis genetske narave, vnesli so cepitveno mesto furina. Furin razcepi proteine v smeri tarčnih zaporedji osnovnih aminokislin v golgijevem aparatu (celična struktura) celice. Tako, da se vstavi mesto cepitve furina v koničasti protein (spike protein), ki izzove poškodbo možganov v slučaju prisotnosti SARS-COV-2. Seveda so se pobrigali, da v možgane pride čim več koničastih proteinov, ki bi povzročili večjo in dolgotrajno škodo. SARS-COV-2 je v koničastem proteinu imel točno to mesto cepitve furina (furin je protein – beljakovina, ki je pri človeku kodiran z genomom FURIN). Zelo zanimivo- sled prstnega odtisa je identičen patentu, ki je bil leta 2016 odobren farmacevtski družbi Moderna. To zaporedje se ne bi moglo zgoditi z mutacijo v naravi, torej je jasno vse. Gre za namerno vstavljanje, ki so ga izvedli »ljudje«. Obstaja papirnata sled, ki odkriva identiteto teh ljudi. Ko so vnesli mesto cepitve furina, se je potrebno pobrigati samo še, da vsaka celica v telesu proizvaja koničasti protein. Idealno bi bilo, da v ljudi vnesete genski program mRNK. Čeprav je SARS-COV-2 proglašen kot biološko orožje, je bomba tega orožja koničasti protein z mestom cepitve furina. Nevaren del te bombe je del mRNK ki je bil vbrizgan ljudem, vsem ljudem ki so zavihali rokav starim in mladim, ki lahko pričakujejo težko obliko tako imenovane bolezni COVID. Ameriški CDC je ne dolgo nazaj objavil, da bi dojenčki do prvega leta življenja morali biti trikrat cepljeni proti COVID. Kaj si ti ljudje, ki so načrtovali to plandemijo želijo, kakšno družbo želijo in v imenu koga?? Očitno želijo ljudi katerih mentalni imunski sistem ne funkcionira več. Reset hipokampusa, oziroma reset SPOMINA je ključni izraz. Če ste prebrali knjigo Klausa Schwaba z naslovom COVID19 VELIKI RESET (naključje, da se omenja RESET??)

 Klaus Schwab resetira vse nas s pomočjo umetne inteligence in tehnokratov v posameznih vladah, ki ubogljivo plešejo tako kot zapovedujejo ljudje iz svetovne vlade v senci. Lahko bi zamenjali zakone, ampak lažje je zgraditi novo družbo z indoktriniranimi ljudmi, katerim so s pomočjo medijev z depresivnimi informacijami zaustavili množenje celic hipokampusa in zmanjka prostora za spomine. In seveda tega še ni konec, ta način indoktrinacije se nadaljuje in vedno več bo ljudi, katerih del osebnosti bo takšen »okvarjen« hipokampus. In to naj bi bilo del naše prihodnosti. Pogumni novi svet, pri katerem je vse inštalirano pri rojstvu. Nič ni vprašljivo, vse je jasno, ni se kaj spraševati, ker ni več novih celic hipokampusa – ni več spomina… V tem primeru tudi vojne niso več potrebne.

Ko so vsi transformirani, ko je indoktrinacija zaključena, vojna ni več potrebna, igra je končana. In Orwellova ideja, kako živali prevzamejo oblast, sprva so vsi enakopravni, nato pa prašiči prevzamejo oblast… Novorojence takoj transforimrajo – indoktrinirajo, nam pa je potrebno izbrisati spomin, zato se ne sprašujmo zakaj je vedno več dementnih ljudi. Kako posamezniku montirati novi družbeni operativni sistem. Če upoštevamo, da je hipokampus vhod v človeško dušo, ker so tu shranjeni vsi spomini, ampak ko uničite vhod in namestite ta novi operativni sistem, postanemo zombiji. Ker če želite instalirati novi operativni sistem, morate pobrisati starega. Novi družbeni red prinaša srečo brez lastnine, vse bo naše, vse bo brezplačno,  kontrolirali bomo sami sebe. Vendar še prej bo zakon dovoljeval, da se nam lahko vse vzame brez poplačila. Ker moramo rešiti naravo- zelena agenda- se knjige ne bodo več tiskale. V prvem koraku bo vsak, ki bo želel tiskati knjigo moral dokazati iz katerega drevesa je bil proizveden papir za določeno knjigo. Takšen je plan ZELENE AGENDE. Če pogledamo širše, smo vsi indoktrinirani, od vzgoje staršev dalje, osnovna šola, srednja, univerza, kolektiv in vodstvo kjer delamo. Npr. veliko zdravnikov je indoktriniranih in slepo zaupajo celotnemu študijskemu programu, ki ga je za njih naredil farmacevtski lobi. Vse protokole jim je ta lobi napisal, katere tablete za katero bolezen. Če ne upoštevajo protokolov izgubijo licenco. Zelo malo je uporov med zdravniki, čeprav vidijo, da ti protokoli ne zdravijo, samo blažijo simptome, kemoterapijo predpisujejo brez slabe vesti… rajši so tiho, da ne bi imeli težave.

Če ste do sem prebrali besedilo pomeni, da vaš hipokampus še dobro deluje, saj bi bili sicer nezainteresirani za takšno besedilo – brezbrižni. Če občutite občasno meglo v glavi je možno, da so koničasti proteini povzročili vnetje živcev, simptomi so podobni depresiji. Prosite svojega zdravnika, da vam predpiše litij. Litij je odličen proti »megli v glavi«. Litij bo aktiviral neurogenezo, torej rast novih celic v hipokampusu.

 Uporabljeni viri:

Dr. Michael Nehls – Indoktrinirani možgani

Imate dodatno vprašanje?

TUMOR V MOŽGANIH

Možganski releji imajo nadzor nad vsemi organi oziroma tkivi v našem telesu. Vsakič, ko mi doživimo travmo, stres, šok, ki je dovolj močan, se aktivira eden od možganskih relejev in prične se biološki proces na enem izmed tkiv v, ali na telesu. Vse to je lahko vidno, če takšni osebi naredimo CT glave brez kontrasta. V aktivni fazi je ta označba (okrogle oblike) na samih možganih zelo slabo vidna, tako da je potrebno kar nekaj izkušenj da to zaznamo. Da bi bralci lažje videli kako to izgleda je rele na sliki 1 in 2 dodatno označen.

CT glave (slika 1) prikazuje možganski rele za jajčnik in želodčno sluznico, slika 2 pa za mlečno žlezo dojke v aktivni fazi (temna obroba na sliki 2 pomeni, da se konflikt ponavlja), in v fazi ozdravitve slika 3, ko se temno obarva (CT ni od iste osebe):

slika 1                                                        slika2

Ko se možganski rele v fazi ozdravitve temno obarva in takšni osebi zaradi določenih simptomov naredijo CT glave, klasična medicina to opredeli kot možganski tumor – »gliom«, »glioblastom« ali »astrocitom«, za katerega trdijo je potrebno obsevati, izrezati, vse pa kot pravi klasična medicina podpreti s kemoterapijo. V veliko primerov takšni ljudje iz bolnice pridejo težki invalidi.

                                       slika3                                                          slika 4

Razvrstitev možganskih «tumorjev« (stopnje 1 do 4) temelji na gostoti glialnih celic; 4. stopnja velja za “najbolj agresivnega” z nagnjenostjo k “širjenju po možganih”. Če najdejo več kot en “tumor” v možganih, se diagnoza glasi: “več metastaz v možganih” (kar običajno takoj sproži nov biološki konflikt pri bolniku zaradi novega močnega strahu!). Dr. Hamer je že 30 let nazaj dokazal, da tako imenovani možganski tumorji niso rak, temveč znak, da v možganih in nekje na – v telesu poteka naravni biološki proces, ki je bil sprožen zaradi neke travme, šoka, stresa. Torej če najdejo dva, ali več »možganskih tumorjev« to pomeni, da je imela ta oseba dva ali več bioloških konfliktov, ki so v možganih zaznamovali dva ali več možganskih relejev in ne razsevkov po možganih.

 Po teoriji klasične medicine o metastazah “metastatski možganski tumorji” nastanejo iz rakavih celic nekje v telesu, ki domnevno potujejo po krvnem obtoku v možgane. Nenavadno je, da ta trdna medicinska dogma popolnoma zanemarja krvno-možgansko pregrado, ki jo tvorijo iste glia možganske celice, ki domnevno ustvarjajo “možganski rak”. Splošno znano dejstvo je, da krvno-možganska pregrada omejuje prehod »škodljivih snovi« iz krvnega obtoka v možgane. Pričakovali bi, da so to tudi rakave celice! Trenutna medicinska teorija trdi, da so metastazirajoče celice iste vrste kot tiste v prvotnem tumorju. Na podlagi te trditve bi morale biti rakave celice, ki izvirajo iz dojk, debelega črevesa, prostate… najdene v možganih, vendar za to ni dokazov! Druga točka, ki ostaja odprta, je: zakaj možganski tumorji nikoli ne metastazirajo v telo, torej v obratni smeri iz možganov v telo?

Dr. Hamer trdi, da kirurška odstranitev »tumorja« ne ustavi procesa celjenja. Zato se “možganski tumorji” vračajo, razen če je operacija pohabljanja šla daleč v možgansko tkivo. Po eksciziji se v kirurški votlini oblikuje cista, ki se prekomerno napihne zaradi okolnega edema. Možganska cista nastane tudi, ko je faza zdravljenja večkrat prekinjena zaradi ponovitev konfliktov. Z nenehnim spreminjanjem med aktivnostjo konflikta in celjenjem se možganski edem izmenično krči in širi. Zaradi »učinka harmonike« postane možgansko tkivo togo in neprožno. Na eni točki tkivo lahko poči, kar povzroči nastanek ciste, napolnjene s tekočino. Raztrganje lahko povzroči možgansko krvavitev (zmotno se domneva, da je vzrok možganska kap ). Kemoterapija ima enak učinek. Z vsakim režimom kemoterapije se proces celjenja nenadoma ustavi in ​​možganski edem se zmanjša; po kemoterapiji se celjenje nadaljuje in edem ponovno začne rasti. Tudi obsevanje ogroža celjenje. Možgansko tkivo, ki je bilo obsevano, izgubi potrebno elastičnost, poleg tega obsevanje povzroča precej težkih stranskih učinkov.

Kaj se pravzaprav dogaja z možganskim relejem po tem, ko smo doživeli neko travmo, ki je sprožila biološki proces. V konfliktni fazi se rele samo označi in je viden na CT glave kot krog in ga je zelo težko zaznati, ker nima niti obrobe, je pa rahlo drugačne barve kot ostala glia- slika 1. Če je konflikt v recidivu, torej če se ponavlja, se pojavi tanka temnejša obroba, kot je prikazano na sliki 2. Ko bolnik reši konflikt pa je videti povsem temno polje, kot kaže slika 3. Na sliki 4 vidimo zadnjo fazo ozdravitve ko možganski rele spremeni barvo v belkasto in se počasi krog manjša do končne faze imenovane kalcifikacija (slika 5), ko so vidne res še komaj zaznavni majhni kalcinirani ostanki, ki ne povzročajo težav.

                                        slika5

V primerih (slika 1 in 2) ne povzroča težav. Ko rešimo konflikt, se prične faza ozdravitve, ko se rele temno obarva, ker na to območje glije priteka več serozne tekočine in vode, zato se na področju releja pojavi oteklina – edem za zaščito možganskega tkiva, rele se poveča. Povečanje lahko povzroči tudi rahlo poškodbo nevronov znotraj določenega možganskega releja. Vzporedno z zdravljenjem psihe in organa poteka tudi proces obnove prizadetih nevronov. To se dogaja v prvem delu faze celjenja. Obseg edema je določen z intenzivnostjo predhodnega konflikta v trenutku ko smo doživeli travmo.

Odvisno za kateri rele gre in kje se ta nahaja, se lahko vzporedno zaradi otekline pojavijo določene težave zaradi pritiskanja edematiziranega releja na določene centre v možganih. Tako imamo lahko v tem času občutek slabosti, vrtoglavice, težave z vidom, sluhom… bolj ko je rele v bližini centra za ravnotežje, več tovrstnih težav imamo lahko. Te težave običajno osebo pripeljejo do zdravnika, ki največkrat odredi CT glave in seveda opazijo temen obroč – krog kot je na sliki 3, kar opredelijo kot možganski tumor. Na sredini faze ozdravitve se pojavi epileptoidna kriza (opisujem v knjigi) ko se edem- oteklina iztisne in takrat se za kratek čas težave z ravnotežjem, slabostjo, bruhanjem, vrtoglavico še povečajo. Oseba se takrat, če ne pozna Hamerjeve medicine, zelo prestraši. Če ne prej je za klasično medicino to znak za nujno operacijo »tumorja«. Če bolnik to fazo pozna in jo pričakuje, se ne bo podvrgel operaciji. Po epileptoidni krizi se stanje umiri, edem – oteklina na možganih se iztisne, biološki proces se zaključi, v kolikor ni ponovitve konfliktov. Vse to je ugotovil dr. Hamer na več tisoč pacientov.

Možganski releji, ki so v bližini četrtega možganskega ventrikla, kot so: rele za maternico, prostato, žrelo, pljučni parenhim, pinealno žlezo – epifizo, hipofizo, ščitnico… v biološkem procesu, lahko v fazi ozdravitve povečan rele zapre – stisne četrti možganski ventrikel in povzroči hidrocefalus (opisujem v knjigi). Namreč pretok možganske tekočine – likvor se ne pretaka več v smeri hrbtenjače in zaostaja v glavi, kjer se kopiči in ustvarja pritisk, zato je v takšnih primerih potrebno uvesti začasno drenažo likvorja, dokler se edem ne iztisne in rele sprosti pot likvorju  po hrbtenjači. V takšnih primerih lahko pomaga tudi začasna uvedba kortizola, ki pomaga iztisniti – zmanjšati  edem.

Slika 6 kaže na hidrocefalus pri zaprtem četrtem možganskem ventriklu

Na sliki 7 lahko vidimo CT možganski rele (za pljučne celice alveole), ki pritiska na četrti ventrikel

Določeni možganski releji pa lahko zaprejo tudi odvod likvorja iz notranjih možganskih ventriklov, kjer se proizvaja glavnina likvorja in se posledično povečuje prvi, drugi ventrikel, ki lahko pritiska na določene centre v možganih, ko se ventrikel razširi (slika 8).

                                                        slika 8

Globoko v možganih se nahajajo tudi majhne žleze epifiza, hipofiza… Epifiza je žleza, ki proizvaja hormon melatonin. Ta žleza se lahko poveča in jo prepozna klasična medicina kot tumor epifize. Po dr. Hamerju ne gre za tumor in nobene potrebe ni po izrezovanju ZELO težko dostopnega mesta globoko v možganih. Če se vprašamo kakšna je funkcija epifize (pinealne žleze) bomo takoj prišli do odgovora. Epifizo sestavljajo pinealne celice-pinealociti, ki proizvajajo hormon melatonin. Melatonin žleza proizvaja normalno v nočnem času, ali če delamo oziroma bivamo v temi. Normalen dnevno nočni ritem telo ne zaznava kot potrebo po povečani proizvodnji melatonina, če pa mi iz določenih razlogov živimo v temi večji del dneva in noči, ali če možganom dajemo informacije v prenesenem smislu, TAVAM V TEMI-NE VIDIM IZHODA… se bo sprožila celična proliferacija pinealocitov v epifizi, ki bodo lahko proizvedle več melatonina, več celic pa pomeni večja žleza- povečana epifiza, ki lahko povzroči določene simptome, ki nas privedejo do zdravnika, ki na CT glave ugotovi »tumor epifize«. Takšnih primerov ni tako malo v Sloveniji.

Potrebno je samo rešiti konflikt in živeti v normalnem dnevno nočnem ritmu. Po razrešitvi konflikta glive ali mikobakterije, odstranijo celice, ki niso več potrebne in epifiza se zmanjša. Proces celjenja spremlja nočno potenje. Podobno se dogaja z hipofizo, ki leži blizu epifize. Funkcija hipofize je proizvodnja kar nekaj hormonov (rastni hormon STH, LH-luteinizirajoči hormon spodbuja ovulacijo, FSH-folikle stimulirajoči hormon igra vlogo pri pubertetnem razvoju, metabolizem, TSH – ščitnični stimulirajoči hormon, ki uravnava hormona T3 in T4 – ravni tiroksina, ACTH-adrenokortikotropni hormon in nekateri vidiki nosečnosti, poroda oksitocin povzroči krčenje materničnih mišic med porodom in dojenja – prolaktin stimulira prsne žleze za proizvodnjo mleka)… Torej ko osebi ugotovijo, da se je povečala hipofiza v možganih, najprej pomislimo, da se je potreba po enem od naštetih hormonov povečala, zato so se povečale celice žleze hipofize, kar pa seveda ni tumor. Ko ne bomo več svojim možganom posredovali informacij, zaradi katerih so se začele povečevati celice hipofize, se bo hipofiza zmanjšala na prvotno stanje. En primer: ko je manjši deček ves čas nadlegovan s starejšim in večjim od sebe in se torej počuti premajhnega, da bi se uprl in ga to zelo muči, lahko hipofiza prične povečevati število celic in sama hipofiza se bo posledično povečala, da bi zagotovila več rastnega hormona. Takšne primere poznamo iz zgodovine, saj je rast v tem primeru neskladna, se povečajo samo določeni deli telesa, npr. glava, dlani, stopala… Torej otrok se do določenega leta starosti razvija normalno, potem pa se pričnejo anomalije na določenih delih telesa. En tak primer si lahko preberete tukaj: https://en.wikipedia.org/wiki/The_French_Angel

Seveda zdravniki v takšnih primerih krivijo hipofizo v smislu rasti kot tumor, gre pa seveda za konflikt majhnosti, ne moči se upreti večjemu in ko ta konflikt rešimo, bakterije ki so zato predvidene razgradijo na novo zrasle celice hipofize in »tumorja« ni več.

Večje težave in več komplikacij s »tumorji v možganih« imajo ljudje, ki dolgo časa vztrajajo v konfliktnih situacijah, še slabše jo odnesejo ljudje, ki živijo v visečih konfliktih, torej ko rešijo konflikt, pa ga zopet obudijo in to ponavljajo dolgo časa. Zaradi tega se možganski rele poveča, zmanjša… (učinek harmonike), tkivo postane togo in lahko poči… Zato je tako zelo pomembno, da imajo ljudje informacije kaj se jim dogaja, kaj se lahko zgodi, in naredijo vse za čim manj konfliktov in čim hitrejše razreševanje le teh.

 

Imate dodatno vprašanje?

SRČNI INFARKT IN NOVE TEŽAVE ZARADI INFARKTA – POLICITEMIJA – MIELOFIBROZA – SPLENOMEGALIJA

Na mene se je obrnila gospa, ki so ji postavili diagnozo MIELOFIBROZA (klasična medicina opredeljuje kot motnjo kostnega mozga – kronična levkemija). Takole opisuje: »Moje težave so se začele, ko sem imela srčni infarkt (miokard), in sem po tem dogodku redno hodila na kardiološke preglede, med katerimi mi je zdravnik predlagal tudi pregled krvi. Po enem takem pregledu krvi, so mi postavili diagnozo policitemija (povečana vsebnost eritrocitov – rdečih krvnih celic). Hematokrit je bil povišan, prav tako hemoglobin, zato so mi v parih dneh naredili več venepunkcij. (Venepunkcija poteka kot običajen odvzem krvi, odvzamejo pa večjo količino krvi – ta postopek zmanjša število krvnih celic). ( Ker se krvne celice pomnožujejo v kostnem mozgu, klasična medicina policitemijo opredeli kot nenormalno delovanje kostnega mozga oz. krvni rak).

 

Nadaljevanje zgodbe: od takrat naprej je gospa hodila na preglede na Hematološko kliniko vsake 3 mesece, vmes pa še vsak mesec v ZD in če je bil Hematokrit višji od 0,46 so ji naredili venepunkcijo. Med pandemijo ni mogla na preglede v Ljubljano, ker ni bila cepljena. Kljub vztrajnemu prepričevanju zdravnice se ni cepila, saj je v sebi čutila, da to ni prava izbira zame. Prepričevala jo je v cepljenje in predlagala, da bi ji istočasno dali še injekcije za redčenje krvi. V obdobju pandemije COVID19 se je prebila s pomočjo svoje osebne zdravnice, ki ji je občasno opravila venepunkcijo. Ko je zdravnike vprašala glede prehrane niso imeli kakšnih posebnih navodil, rekli so, da naj je čim manj mesa in naj se izogiba rdečemu mesu. Iz tega je sledila tudi odločitev, da se prehranjuje presno in je jedla samo sadje, zelenjavo in oreške. Počutila se je dobro, vendar je precej shujšala.

Tako shujšana je šla na Hematološko kliniko k zdravnici, ki jo je zaradi shujšanosti takoj poslala na odvzem kostnega mozga, kar je bil zelo boleč poseg. Naročeno ji je bilo, da naslednji dan po posegu prične jemati zdravilo Jakavi (citostatik). (Jakavi so ji predpisali še preden so imeli izvide preiskave).

Dr. Hamer trdi v svojih zapisih, da je punkcija kostnega mozga zelo nevarna za pacienta, če je kost na kateri delajo punkcijo v biološkem procesu. Namreč če je proces že tako daleč, da se med kostjo in pokostnico (kožica na kosti) že formira kalus (nezrelo kostno tkivo), ki je v tekočem stanju, da se lažje vgradi v samo kost in jo s tem ojača, z iglo prebodejo pokostnico in kalus izteka zdaj v mišico in tam povzroča SARKOM, ki je po klasični medicini najhujši kostni rak in zelo težko ozdravljiv, saj se pokostnica skoraj nikoli ne zapre, zato se kalus izliva v mišico, tam otrdi in lahko povzroča sarkom.

Zdravnica ji je povedala, da ima slabe izvide, vendar če bo pridno jemala tablete jakavi, da bo živela še 5 let.

Potem se je obrnila na drugega zdravnika, v upanju, da bo kaj bolje, ampak na zadnjem pregledu kjer je bila 10 minut je 3x zaspal. Vsakič, ko se je zbudil je ponovil isto vprašanje (koliko ste pa vi stara gospa?) …videla je, da nima nobenega smisla in odšla.

Tablete Jakavi ( citostatik) je jemala približno tri mesece, vendar se je začela počutiti vedno slabše –  vse vrednosti krvi so padle, pojavila se je anksioznost, slabost, bolečine v mišicah in občutek dušenja, prenehala je voziti avto. Močno se ji je povečala tudi vranica, čutila jo je skoraj do popka. Na zadnjih pregledih so se strinjali, da počasi preneha z zdravljenjem z Jakavi. Naslednji pregled v kratkem, vendar ne bo šla. Zanimivo je, da ima ves čas občutek, da nima te bolezni in to je zdravnikom tudi povedala. Gledali so jo s pomilovanjem in ji priporočali, da je najbolje zanjo, da se čim prej sprijazni z diagnozo.«

MOJ ODGOVOR: Vedno se moramo vprašati zakaj se določeni simptomi pojavijo, v tem primeru, zakaj bi telo pospešeno pričelo proizvajati več rdečih krvnih celic – eritrocitov. Ko možgani zaznajo premalo kisika v telesu se pričnejo pospešeno razmnoževati eritrociti in sicer kot pomoč telesu za prenos več kisika v vse celice telesa, ker telo mora biti oksigenirano. Ko klasična medicina ugotovi, da ima človek več krvnih celic smatra, da je to patološko, bolno… Hamerjeva medicina pa to obravnava kot pomoč telesu zaradi premalo kisika. (podobno se dogaja z alpinisti, ki plezajo na Himalajo). Funkcija eritrocitov je prenos kisika in normalen del biološkega procesa telesa je da se odzove s proliferacijo eritrocitov.

Premalo kisika je imelo telo zaradi doživetega srčnega infarkta. Ko levi miokard doživi epileptoidno krizo (opisujem v knjigi), se krvni tlak v desnem srčnem prekatu zniža, kar povzroči hipotenzijo. Nizek krvni tlak povzroča slabo cirkulacijo (bledica, omotičnost) in v akutnih primerih popoln kolaps sistemskega krvnega obtoka z akutno slabostjo in lahko tudi izgubo zavesti. Da bi telo ohranilo  delovanje srca, se utrip pospeši. Običajno se število rdečih krvnih celic poveča (policitemija,  kar so tudi ugotovili), da nadomesti začasno pomanjkanje kisika. Znižani krvni tlak pa zmanjša tveganje za razpad miokarda ob krčih srčne mišice (»srčna epilepsija«). Zato so perforacije med infarktom levega miokarda redke. Telo samo vse uravnava in poskus zvišanja krvnega tlaka z zdravili bi lahko povzročilo pretrganje srčne mišice in smrt.

Torej policitemija je po dr, Hamerju pomoč telesu ob pomanjkanju kisika v telesu, zaradi prepočasnega krvnega toka, posledično do celic prepočasi pride kisik, tako bi več eritrocitov lahko preneslo več kisika in takšno stanje nikakor ni patološko in venepunkcija je nepotrebna, saj je telo pospešilo proizvodnjo eritrocitov kot pomoč za preživetje. Ker so delali venepunkcije, je telo še naprej želelo pomagati in neprenehoma proizvajalo nove eritrocite, ker so jih z venepunkcijo odstranjevali iz krvnega obtoka. Posledično je nastalo veliko brazgotin v samem kostnem mozgu, kjer se rojevajo krvne celice in posledično so ugotovili mielofibrozo –  brazgotinjenje kostnega mozga, kar po klasični medicini pomeni kronična levkemija.

 Klasična medicina tudi trdi, da za nenormalno visoko proizvodnjo eritrocitov pri RUBRA VERI ne najdejo nobenih vzrokov, zato je to patološko.

Če telo potrebuje več solznega filma zaradi prahu, se bodo pričele razmnoževati celice v žlezi veke da bi lahko proizvedle več solznega filma ki bo očistil in mazal oko, ko je ženska noseča, se ji začnejo povečevati celice mlečne žleze- jasno je zakaj, zaradi mleka…, ko telo zazna potrebo po več žolča, se pričnejo razmnoževati hepatociti jetrne celice itd…. vse to dr. Hamer razume kot potrebo telesa po teh celicah, ravno tako potrebo po eritrocitih, levkocitih…. Zato je bilo v tem primeru logično povišana proizvodnja eritrocitov (tudi hematokrit in hemoglobin) za boljšo oskrbo celic s kisikom…

Žal, se klasična medicina ne sprašuje zakaj je do povišanja proizvodnje eritrocitov prišlo, oni imajo neke standarde- meje od-do in če laboratorij ugotovi vrednosti krvnih celic izven teh meja je patološko in je v tem primeru potrebno spuščati kri…., kar je nepotrebno, ker se mora telo znova in znova boriti in proizvajati več eritrocitov, ki bi lahko prenesli v celice več kisika in z venepunkcijami se naredi velika škoda telesu.

Moje mnenje okrog spremembe prehrane na rastlinsko hrano je bila napaka, saj rastlinska hrana pomeni do 80% manj železa ki se absorbira v telo, telo pa je proizvajalo večje količine eritocitov, ki po moje niso bili optimalno opremljeni z železom, ki je nujen za prenos kisika. Spremembe prehrane je potrebno vedno načrtovati v celoti, pred tem pogledati krvno sliko, ali je telo sploh zmožno za tako odločitev.

Vranica je specializirana bezgavka in zato pomemben del limfnega sistema. Njena glavna naloga je filtriranje krvi in shranjevanje trombocitov. Trombociti so krvne celice (proizvedene v kostnem mozgu, ki imajo sposobnost strjevanja krvi in so zato bistvenega pomena za celjenje ran.

Biološki konflikt, povezan z vranico, je konflikt krvavitve (konflikt samorazvrednotenja, povezan s krvjo). Konflikt v resnici sproži vsaka pretirana misel v zvezi s krvjo – pogosto povzroči veliko paniko. “krvni rak” (levkemija), strah pred nečim povezanim s krvjo, ali zaskrbljujoči rezultati preiskav krvi lahko prav tako povzročijo konflikt krvavitve in to je diagnoza, ki so jo postavili, torej diagnoza KRVNI RAK. Največji krvni konflikt pa je doprineslo pogosto izvajane venepunkcij.

Med konfliktno aktivno fazo vranica nekrotizira, kar povzroči majhne luknje v vranici. Začenši z konfliktom v zvezi s krvjo trombociti, ki niso potrebni (za celjenje ran, ali zaradi strahu krvnih strdkov), zapustijo periferni krvni obtok in se premaknejo v vranico, kjer nekrotizirano območje predstavlja idealen prostor za shranjevanje trombocitov, dokler se krvavitveni konflikt ne konča, ni razrešen. Zato je med konfliktno aktivnostjo število trombocitov nizko, tako kot je bilo ugotovljeno pri gospe. Če je konflikt intenziven, število trombocitov pade na vrednosti, ki kažejo na trombocitopenijo. Nizka količina trombocitov v krvi je namenjena preprečevanju nastanka krvnega strdka ali tromba v krvnih žilah. Zaradi zmanjšanega števila trombocitov je nagnjenost k modricam in lažjim krvavitvam (tudi med aktivnim konfliktom samorazvrednotenja, ki vključuje kosti ). To lahko povzroči dodatne krvavitvene konflikte.

Torej policitemija je po dr, Hamerju pomoč telesu ob pomanjkanju kisika v telesu, da bi več eritrocitov lahko preneslo več kisika in takšno stanje nikakor ni patološko in venopunkcija je nepotrebna, saj je telo pospešilo proizvodnjo eritrocitov kot pomoč za preživetje. Veliko ljudi nima nobenih simptomov, ko jim prvič odkrijejo policitemijo. Bolezen se pogosto odkrije med rutinskim krvnim testom ali fizičnim pregledom in potem klasična medicina odreagira z venepunkcijami češ, da število eritrocitov ni v mejah normale (?????) .Po drugi strani pa je zaradi veliko eritrocitov in gostejše krvi umaknilo trombocite v vranico in zato ima gospa na krvnem izvidu veliko eritrocitov zaradi konflikta s srčno mišico in manj trombocitov zaradi krvnega konflikta (krvni rak), da ne bi prišlo do krvnih strdkov- telo samo uravnava na nezavedni ravni, tako kot dihanje ko vi spite in telo samo diha brez vašega zavedanja.

Torej vranica v aktivni fazi nekrotizira- po domače dela luknje v tkivu vranice, da bi naredila prostor za umik trombocitov. Po rešitvi konflikta se v vranici prične rast novih celic, ki zapolnijo nekrotizirano – luknjičavo tkivo vranice, torej se prične celična proliferacija – v prvem delu faze zdravljenja (PCL-A) z oteklino vranice zaradi edema (nabiranja tekočine) v predelu celjenja. To povzroči povečanje vranice ali splenomegalijo. Vranica se lahko tudi vname ( splenitis ), zlasti kadar bakterije pomagajo pri celjenju. Vranične ciste se razvijejo s sočasnim zadrževanjem vode, vendar le, če je bila nekroza locirana na zunanji strani vranice. Povečanje vranice običajno opazimo pri ljudeh z levkemijo, ki morajo redno opravljati krvne preiskave ali transfuzijo krvi. Za nekoga, ki ni seznanjen z Hamerjevo medicino, ti postopki pogosto postanejo sledi, ki nenehno reaktivirajo krvni konflikt in podaljšujejo celjenje. Če vranico kirurško odstranijo, sosednja bezgavka prevzame funkcijo prejšnje vranice. Po besedah dr. Hamerja je treba razmisliti o operaciji, če je konflikt v zvezi s krvjo hud in dolgotrajen.

V fazi celjenja se trombociti vrnejo v periferni krvni obtok (to se pri gospe še ni zgodilo- zadnji krvni izvid kaže nizko število le teh in njihovo število se – začasno – poveča nad normalno mejo ( trombocitoza ali trombocitemija ). V klasični medicini se lahko povišano število trombocitov diagnosticira kot trombocitna levkemija, dejansko pa je del biološkega procesa. Ob koncu faze zdravljenja (PCL-B) se vrednosti trombocitov vrnejo v normalno stanje. Vendar pa vranica ostaja povečana.

Če povzamem ste je gospa doživela KONFLIKT PREOBREMENJENOSTI (npr. ni se počutili dovolj podprto pri svojem delu, prevelika delovna obremenitev je povezana z osebo, šefom, sodelavcem, partnerjem, ki je ne podpira, in ne s samim delom). Posledično nekrotizira srčna mišica (se stanjša), po rešitvi je doživela srčni miokardni infarkt.  Zaradi nepravilnega delovanja srca . počasnega krvnega toka je po krvi pošiljalo premalo eritrocitov in posledično premalo kisika. Ko možgani zaznajo premalo kisika v telesu se pričnejo pospešeno razmnoževati eritrociti in sicer kot pomoč telesu za prenos več kisika v vse celice telesa. Ker je klasična medicina zaznala to kot napako v telesu (policitemija), so vam izvajali venepunkcije, kar je telo zaznalo kot KONFLIKT KRVI in pričelo nekrotizirati vranico, in narediti prostor za umik trombocitov, kar se je tudi zgodilo in je vidno na krvnem izvidu- nizko število trombocitov. Zaradi pogostih venepunkcij se je telo znova in znova borilo in proizvajalo nove krvne celice eritrocite, kar je povzročilo brazgotinjenje kostnega mozga mielofibrozo.

Potek vseh težav in krvnih izvidih tu ni šlo za levkemijo, je vse posledica srčnega infarkta in logičnega zaporedja biološkega procesa vašega telesa po infarktu (prepočasen krvni tok in posledično odziv telesa s policitemijo). Zaradi pogostih venepunkcij ste doživeli še konflikt krvi, ki je sprožil biološki proces na vranici (nekroza tkiva za umik trombocitov). Po uvedbi citostatika JAKAVI pa povečanje vranice in druge težave. To je znanje dr. Hamerja in ne klasične medicine jaz nisem zdravnik in vam razlagam po novi medicini dr. Hamerja.

Imate dodatno vprašanje?

MATERNIČNI VRAT IN HPV – Razjedo izzove spolni konflikt

»Klasična medicina s pomočjo farmacije trdi, da raka materničnega vratu povzroča humani papiloma virus (HPV), ki naj bi se prenašal s spolnim stikom. Če je to res, potem naj stroka še pojasni, zakaj pri presejalnem testu PAP (za spremembe na materinčnem vratu) v aktivni fazi, ko je razjeda na materničnem vratu že prisotna, tega virusa ne najdejo? Odvisno je, kdaj ženska pride na ginekološki pregled. V aktivni fazi virusa ne najdejo. Najdejo pa ga v zdravilni fazi (PCL). Torej, kdo je potem kriv za razjedo na materničnem vratu v aktivni fazi, ko virusa ne najdejo?“

 

Dr. Hamer je dognal, da nobena od teh sprememb na materničnem vratu ni »nenormalna«, temveč se pojavi naravno med dvema fazama biološkega procesa. Tako kot test za prostato PSA je tudi test PAP le marker, ki kaže stopnjo konfliktne aktivnosti ali samozdravljenja.

Kateri konflikt po dognanjih dr. Hamerja izzove pri ženskah razjedo materničnega vratu?

Nanaša se na vsako stisko v zvezi s spolnostjo. Ženska doživi spolni konflikt – spolno frustracijo, ko ne ve, komu in kam pripada. Spolni konflikt vključuje boleč (prvi) spolni odnos, spolno zlorabo, spolno nadlegovanje, neželene spolne prakse, spolno zavrnitev, občutek spolne nezaželenosti, pomanjkanje spolne aktivnosti zaradi nepričakovane ločitve ali izgube partnerja. Žaljiva pornografija. Konflikt lahko sproži ugotovitev, da partner ali zakonec spi z nekom drugim ali prekinitve med spolnim odnosom. Zaradi zgodnje seksualizacije dekleta dandanes doživljajo konflikt že zelo zgodaj, ko se kratke šolske ljubezenske zveze razdrejo, ko ostanejo »same«. Tudi uporaba spirale ali jemanje kontracepcijskih sredstev za preprečitev nosečnosti lahko povzroči spolni konflikt na subtilni psiho biološki ravni.

Levo je dr. Hamerjeva skica možganskega releja za maternični vrat. Desno pa sta sliki CT glave bolnic z razjedo materničnega vratu. Dr. Hamer je odkril, da so vse patologije vidne na CT posnetku glave, kar je nekaj izjemnega na področju diagnostike.

Možgani ne poznajo besed seks, spolnost, ampak samo paritev – oploditev. V naravi namreč ni seksa iz užitka, ampak gre samo za oploditev, zato moramo na to gledati arhaično. Možgani vse informacije v zvezi s spolnostjo prevedejo v nezmožnost oploditve. Posledično telo ženski pomaga z razširitvijo odprtine materničnega vratu in omogoči lažji prodor semena v maternico in s tem oploditev.

Ta razširitev poteka v obliki razjede. To se dogaja ženskam, starim od osemnajst do petdeset let, ko je status estrogena visok. Po menopavzi, ko raven estrogena pade, ženska ne more več izkusiti paritvenega konflikta v biološkem smislu. Zato se bo na spolno stisko odzvala z maternico. To pojasnjuje, zakaj je glede na epidemiološke študije devetdeset odstotkov žensk z rakom maternice starejših od petdeset let.

Kaj točno se v telesu dogaja v konfliktni aktivni fazi?

Kot rečeno, pride do razjede na sluznici materničnega vratu. Ta je sorazmerna s stopnjo in trajanjem konfliktne aktivnosti. Biološki namen izgube celic je razširiti maternični vrat, tako da lahko med parjenjem več semenčic doseže maternico, kar poveča možnost zanositve. Navadno konflikt hkrati prizadene koronarne vene. Razjeda intime koronarnih ven povzroča zmerno angino pektoris, to je bolečine v prsih zaradi zmanjšanega pretoka krvi v srce.

… in kaj se v telesu dogaja po rešitvi spolnega konflikta?

Proces preide v fazo celjenja (PCL fazo). V prvem delu faze celjenja (PCL-A) se izguba tkiva v materničnem vratu dopolni z rastjo novih celic za obnovitev tkiva, kar povzroči oteklino zaradi edema (nabiranja tekočine) v predelu celjenja. V klasični medicini se obilna rast novih celic diagnosticira kot rak materničnega vratu.

Na podlagi petih bioloških zakonov dr. Hamerja pa novih celic ni mogoče šteti za »rakaste«, saj je njhovo povečanje v resnici proces obnove razjede, ki se polni z novimi celicami. Simptomi zdravljenja so bolečina in krvavitev iz materničnega vratu, ki segajo od blagih do hudih. Dolgotrajen, intenziven proces celjenja (viseče celjenje, ko se konflikti znova in znova ponavljajo) povzroči dolge in močne menstruacije. Nekje na sredini zdravilne faze se mišice v notranji steni cervikalnega kanala krčijo z bolečimi krči. Ker so koronarne vene istočasno podvržene zdravilni fazi, se v istem času pojavi hiter srčni utrip (takihardija), oboje je del biološkega procesa samozdravljenja telesa. Ženske naj bodo zato na vse te simptome pripravljene in naj jih ne bo strah.

V drugem delu faze celjenja (PCL-B) oteklina materničnega vratu počasi popusti; tako tudi krvavitev in bolečina, faza se zaključi z brazgotinjenjem. Če se konflikt ponavlja, bodo na materničnem vratu vedno večje brazgotine.

Takoj ob nastopu spolnega konflikta, frustracije, se zmanjša vsebnost hormona estrogena, kar lahko vpliva na izostanek menstruacije, ovulacije ter vaginalnega orgazma. Vse je odvisno od jakosti konfliktne aktivnosti –  konfliktne mase. Po rešitvi konflikta se menstruacija vrne, lahko zelo obilna in z močnejšimi krči, kar je tudi odvisno od jakosti konfliktne mase in je del biološkega procesa.

Kako gledate na presejalne programe raka materničnega vratu s PAP testi?

So samo voda na mlin farmacevtskih družb, ki na ta način pridobivajo nove »kupce« in ljudem niso v pomoč. Dokler klasična medicina ne bo razumela, kaj je rak, kako deluje človeško telo, kako deluje biologija, kaj so resnično metastaze, bodo ljudje umirali. Naše telo ima sposobnosti samozdravljenja. Kot pri zlomu kosti, urezninah vse naredi samo. Tako pozdravi našo notranjost, če razumemo, kaj se dogaja, in naše psihe ne obremenjujemo z nepotrebnim strahom, ko slišimo besedo rak. Predlagam, da se rak preimenuje v morski konjiček.

Kaj pa menite o cepljenju proti humanemu papiloma virusu (HPV)?

Dva do trikrat letno opazim akcije farmacevtskega lobija, ki pošilja določene medicinske kadre v medije in propagira cepljenje proti temu virusu. Ti strokovnjaki poudarjajo, kako zelo pomembno je, da se cepijo deklice že v osnovni šoli. Celo tako daleč gredo, da k sodelovanju vabijo ravnatelje osnovnih šol, da za njih delajo reklamo. Cepiva oglašujejo kot zaščito proti virusu, ki da je brez kakršnih koli posledic in kot devetdeset-odstotno zaščito, saj da so cepiva varna in preizkušena. To, da so cepiva varna in preizkušena smo slišali vsaki dan tudi v času plandemije covid19, danes vemo, da niso bila ne varna, ne preizkušena…

Ali so v stroki o tem še drugačna mnenja?

Da. Dr. Diane Medved Harper je bila vodilna strokovnjakinja, odgovorna za študije varnosti in učinkovitosti faze II in faze III, ki so zagotovile odobritev cepiv proti humanemu papiloma virusu. Gre za cepivi Gardasil in Cervarix. V Sloveniji uporabljajo Gardasil. Zdaj je ena od številnih strokovnjakov, ki pritiskajo na rdeči opozorilni gumb o uničujočih posledicah teh cepiv in njihovi nepomembnosti. Že leta 2015 je svoje presenetljivo priznanje podala na četrti mednarodni konferenci o cepljenju v Restonu v Virginiji.

In njeno mnenje ni kar tako?

Da, saj je ameriška profesorica na oddelku za družinsko medicino na Univerzi v Michiganu. Njeno strokovno področje je prav humani papiloma virus in z njim povezane bolezni ter kolposkopija. To je preiskava, pri kateri pod povečavo pregledajo osvetljeno tkivo materničnega vratu. Od leta 2009 dvomi o analizi in koristi cepiva Gardasila v državah, kjer so PAP brisi za ugotavljanje spremembe na materinčnem vratu redno na voljo. Trdi, da je bilo cepivo preveč oglaševano. V intervjuju za ameriški medij NPR iz leta 2011 se je zavzela proti tem cepivom za šolarke, rekoč, da “petindevetdeset odstotkov žensk, okuženih s humanim papiloma virusom, nikoli ne zboli za rakom materničnega vratu.”

Decembra 2013 se je pojavila v epizodi Katie Couric v oddaji Katie, namenjeni cepivu proti HPV, in izjavila, da imajo na novo razviti testi PAP, ki združujejo HPV testiranje in citologijo, skoraj sto-odstotno sposobnost odkrivanja (pred)rakavih obolenj. Povedala je tudi, da cepivo Gardasil ne deluje dovolj dolgo, da bi preprečilo raka materničnega vratu, in da so s tem povezane nekatere slabosti cepiva.

Kakšno pa je mnenje slovenskih zdravnikov o humanem papiloma virusu?

Slovenska zdravnica je v okviru promocije cepiva proti humanem papiloma virusu na javni televiziji povedala, da imamo vsi ta virus v sebi, ki nekako spi, ni aktiven, se pa iz neznanih vzrokov prebudi, aktivira in napade maternični vrat. A nobena študija ne dokazuje, da virus povzroča bolezni in da je sploh živ, da bi se lahko aktiviral. Namreč nima dihalnih organov, torej ne more dihati. Nima razmnoževalnih organov, da bi se lahko razmnoževal. Nima niti nobenih organov, s katerimi bi razgrizel maternični vrat. Sploh pa nima »aparata«, s katerim bi se »zbudil« in napadel maternični vrat.

Ne najdejo ga na materničnem vratu v aktivni fazi, ko poteka razgradnja sluznice materničnega vratu. Najdejo ga v post konfliktni fazi, ko poteka rast novih celic za obnovitev tkiva na materničnem vratu. A to pa ne dokazuje, da je virus kriv za razjedo. Ravno nasprotno, viruse tvorijo celice sluznice materničnega vratu iz svoje ovojnice in so sestavni del obnove sluznice. Le kako bi se počutili gasilci, ko bi jih obtožili, da so požgali hišo samo zato, ker so jih našli na pogorišču?

Sluznica materničnega vratu je sestavljena iz skvamoznega epitelija, ki izvira iz ektoderma in je zato nadzorovana iz možganske skorje. Virus HPV pa je sestavljen iz lipida in proteina (lipoprotein). Če primerjamo celično ovojnico sluznice materničnega vratu je sestava torej enaka.

IN ŠE ŠTUDIJA, KI PRIHAJA IZ ZDA;

Stopnja rodnosti v Združenih državah je nedavno padla. Študija je zajela 1000 žensk, starih od 25 do 29 let, v letih 2007 do 2015. Eden od dejavnikov je morda cepljenje proti humanemu papiloma virusu (HPV). Kmalu po pridobitvi dovoljenja za cepivo se je pojavilo več poročil o prejemnicah s primarno odpovedjo jajčnikov. Ta študija je analizirala podatke, zbrane v raziskavi National Health and Nutrition Examination Survey, ki je predstavljala 8 milijonov 25- do 29-letnih žensk, ki so prebivale v Združenih državah med letoma 2007 in 2015. Približno 60 % žensk, ki niso prejele cepiva proti HPV, je bilo vsaj enkrat nosečih, medtem ko je bilo le 35 % žensk nosečih pri ženskah, ki so bile cepljene proti HPV. Rezultati kažejo, da je bilo pri ženskah, ki so bile cepljene proti HPV, manj verjetno, da bi bile kdaj noseče, kot pri ženskah v isti starostni skupini, ki niso prejele cepljenja. Če bi 100 % žensk v tej študiji prejelo cepivo proti HPV, podatki kažejo, da bi se število žensk, ki so kdaj zanosile, zmanjšalo za 2 milijona.

Močno dvomim, da zdravnice, ki vsako leto obiskujejo medije in pozivajo starše in ravnatelje naj cepijo otroke ne poznajo te študije, če je pa res ne poznajo, pa niso na tekočem in se sprašujem ali  so sploh kompetentne da svetujejo strašem.

Imate dodatno vprašanje?

NAJ VAS NE BO STRAH RAKA – Rak je le biološki proces telesa

Ne bojte se raka, rak ne pomeni smrti! Je samo biološki proces telesa! Rak, karcinom, tumor, maligno… Ni pomembno, kako mu rečemo. Gre za biološki proces telesa zaradi doživete travme, šoka, stresa. Ljudje si pod besedo rak predstavljajo neko »bulo«, ki zraste in raste, dokler je ne uniči medicina s kemoterapijo ali obsevanjem. To nikakor ni resnica o raku.

Plačani mediji vas vsaki mesec opozarjajo in s tem strašijo z novo pentljico druge barve – drugo vrsto raka, ki na nezavedni ravni ves čas povzroča strah.

Človeško telo je sestavljeno iz štirih vrst celic: ektodermalne, mezodermalne (stare in nove) ter endodermalne. Te celice nimajo enakih lastnosti, ne obnašajo se enako, ko gre telo v biološki proces. Ko govorimo o diagnozi rak, karcinom, tumor, na primer ektodermalne in mezodermalne (novi mezo) celice v aktivni fazi ne rastejo, temveč izginjajo (ulcerirajo ali nekrotizirajo). Med te celice spada tudi rak dojke (mlečni kanal). Naj vas še tako opozarjajo, da si enkrat mesečno pregledujete dojke, ne boste nič zatipale. Pri tem raku namreč ni rasti celic. Tudi pri kostnem raku v aktivni fazi poteka razkroj kosti (osteopenija, osteoporoza) in tudi ni nobene »bule« in nič ne boli, ker kost ni oživčena. Rast v aktivni fazi poteka na endodermalnem in mezodermalnem tkivu (stari mezo). Obratno pa v fazi ozdravitve poteka na prvih dveh proliferacija (rast) celic, na drugih dveh pa razgradnja na novo zraslih celic.

O raku dojke na mlečnem kanalu sem že pisal (glejte pod rak dojke)

Tam se v aktivni fazi tkivo zmanjšuje, ulcerira (izginja) in ni nobene rasti. Ko ženska reši konflikt, poteka faza ozdravitve, in sicer proliferacija celic (rast novih celic), ki zapolni razjedo. Pri tem se ta del mlečnega kanala, ki je v samozdravljenju, poveča na račun otekline. Vsaka ozdravitev poteka pod oteklino. Tudi če se urežete, bo na mestu ureznine nastala oteklina za boljše in hitrejše zdravljenje. Torej v tem delu ženska začuti »bulico« na dojki. Ampak samo zaradi otekline, ker se zdravi razjeda na mlečnem kanalu. In ne zato, ker tam raste »bula«, ki je rak in jo je treba izrezati. Oteklina se v prvi fazi ozdravitvenega procesa lahko poveča tudi do sto odstotkov in se vedno bolj občuti, ko si ženske pregledujejo dojko. To je normalna faza biološkega procesa. Strah, da tam nekaj raste, je odveč. Ko bo biološki proces telesa končan, ko se bo razjeda zapolnila, tudi bulice ne bo več. Ostala bo majcena zatrdlina v obliki brazgotine. Tako kot povsod, kjer se poškodujemo, urežemo, vedno ostane brazgotina. Klasična medicina ne pozna dvofaznosti biološkega procesa, kar je velika težava.

Ravno nasprotno je dogajanje pri raku dojke na mlečni žlezi. V aktivni fazi biološkega procesa, rastejo nove celice mlečne žleze in se »bulica« začuti že v prvi aktivni fazi procesa. Ko bo konflikt razrešen, bodo mikobakterije, kot so bakterije tuberkuloze, razgradile na novo zrasle celice. Odplavljene bodo skozi limfo in aksilarne bezgavke v pazduhi. Pri tem se lahko bezgavke povečajo. Tudi to je del biološkega procesa telesa in ni potrebe po odstranitvi bezgavk. Torej dodatne celice bodo razgradile TBC mikobakterije. Če teh bakterij ni v telesu, ker je bila oseba cepljena proti TBC, dodatne celice ne bodo razgrajene, temveč se bodo inkapsulirale z vezivnim tkivom.

Glede na splošno znanje in informacije splošne populacije se ljudje ob diagnozi vedno prestrašijo in najprej pomislijo na kemoterapijo, obsevanje, operacijo in smrt. Veliko bom na bolniški, kako bom odplačala kredit… Smrtni strah povzroči nove težave, in sicer na pljučih. Razmišljanje kako bom finančno zmogla povzroči težave na jetrih. Lahko pa se zaradi samorazvrednotenja zaradi odstranjene dojke sproži tudi biološki proces na bližnjih kosteh dojke (rebra, prsnica…). Vse te dodatne biološke procese klasična medicina opredeli kot metastaze. V resnici gre za nove strahove, dodatne konflikte in nove biološke procese. Zato je zelo pomembno, da preventivno vemo, kaj se s telesom res dogaja.

Torej strah je eno najbolj osnovnih čustev. Kot negativno čustvo ima tudi svojo koristno funkcijo. Organizmu omogoča preživetje, saj se zaradi občutja strahu izogne morebitni nevarnosti. Na primer, ko vidite dirkalni avtomobil, ki drvi neposredno proti vam, se umaknete. Če pa vas je cel dan strah, da boste dobili raka, ker ste prebrali, da je gensko pogojen in sta ga imeli vaša mama in teta, pa to ni več normalen strah. Niti ni upravičen, ker genska predispozicija raka ni dokazana. Da je imela mama raka na dojki, na mlečnem kanalu, pomeni le to, da je bila v konfliktu komunikacije in v sporih na primer z možem. Da je imela teta raka na mlečni žlezi, pa pomeni, da je bila v konfliktu močne skrbi za družinskega člana. Oba raka opisujem obširno v moji knjigi.

Dr. Hamer je zapisal: »Vemo, da so celice žleznega raka dojke, nastale le za enkratno uporabo, gensko drugačne od prvotnih avtohtonih celic mlečne žleze dojke. Med fazo celjenja, po razrešitvi konflikta, bakterije tuberkuloze odstranijo izključno na novo zrasle celice, ki niso več potrebne, prvotne celice pa pustijo nedotaknjene. Genska razlika je očitno lastnost, ki omogoča mikrobom, da prepoznajo, katere celice je mogoče odstraniti in katere morajo ostati«.

Še en atribut, ki mikrobom omogoča prepoznavanje rakavih celic, je ta, da se na novo zrasle celice v aktivni fazi biološkega procesa razlikujejo po velikosti in obliki od »normalnih« celic. Konvencionalna medicina jih označuje kot »maligne«. Hitro celično delitev zmotno obravnava kot »nenormalno«, kot »celice, ki rastejo brez nadzora«. Če hitrost celične delitve preseže določeno mejo, imajo tumor za “malignega”. A to le na podlagi akademskega soglasja, brez resnega dokaza.

Odkritja dr. Hamerja obrnejo to paradigmo povsem na glavo z dokazovanjem, da “bolezni”, kot je rak, niso, kot se domneva, motnje v delovanju organizma. So pomembni naravni biološki procesi, zasnovani za podporo posameznika med nepričakovano stisko. Njegove raziskave znanstveno dokazujejo, da so rakave celice specializirane celice, ki dejavno sodelujejo pri delovanju organa in pomagajo organizmu v izrednih bioloških razmerah. Vse je v prid človeku in njegovega preživetja.

 S strani klasične medicine imenovane rakave celice so v resnici specializirane celice, ki aktivno sodelujejo pri delovanju organa in tako pomagajo organizmu v primeru biološke izredne situacije. Pri pljučnem raku, na primer, dodatne celice izboljšajo zmogljivost pljuč (sprejemanje kisika iz zraka ki ga vdihnemo) kot odziv na konflikt strahu pred smrtjo, pri raku debelega črevesa povečajo proizvodnjo prebavnih sokov, da lahko bolje obvladajo konflikt neprebavljivega zalogaja, pri raku dojke dodatne celice, ki proizvajajo mleko, omogočajo samici (gledano iz vidika NARAVE, ravno tako je še vedno pri ženskah), ki so v konfliktu skrbi), da zagotovi več mleka za bolne potomce v primeru konflikta gnezda in skrbi. V luči petih bioloških zakonov in novega razumevanja »bolezni« postane razlikovanje med »malignim« in »benignim« popolnoma nesmiselno.

Za živali velja enako. Samo pomislite kaj vse ljudje počnejo z živalmi samo pri raznih poizkusih na »rakotvorne snovi«. Vprašati se moramo, kako tako imenovana stroka sploh pride do izsledkov o rakotvornih snoveh. Vsak dan na petsto tisočih živalih delajo poizkuse. Žival zgrabijo in ji z iglo vbrizgajo potencialno rakotvorno snov. Živali so čuteča bitja. Najsi gre za miši, podgane, zajce, opice. Vsaka žival, ki jo tako napade človek, je v konfliktu. Ta izzove biološki proces, ki povzroči simptome, ki jih stroka razlaga kot rakotvorno snov, ki so jo vbrizgali vanjo. Rezultat je, da te snovi ljudje ne smemo uporabljati ali se jim moramo izogibati, ker baje povzroča raka. Poskusi na živalih v imenu medicinskih raziskav so eno najtemnejših poglavij v zgodovini človeštva, zlasti v zgodovini medicine. Z njimi niso dokazali rakotvornih snovi, pač pa so pri živalih sprožili številne biološke konflikte: napada, smrtnega strahu, obstoja, teritorialne konflikte, zapuščenosti, samorazvrednotenja… Vsi povzročajo biološki proces ali po klasični medicini raka!

Dr. Hamer je na več tisočih bolnikih dokazal, da raka ne povzročajo rakotvorne snovi, genske predispozicije – mutacije DNK, avtoimune bolezni. Raka povzročajo tudi kemikalije in sevanja. Pa kljub temu skoraj vse rake sevajo, obsevajo in bolnike »zdravijo« s kemoterapijo, torej s kemikalijami. Dr. Hamer je torej trdil, da je mogoče za rakom zboleti le, če gredo misli v obliki travme, šoka najprej skozi psiho in možgane in seveda kot posledica obsevanja in kemoterapije.

Imate dodatno vprašanje?

JEČMEN IN DRUGE ŽLEZE – POVEČANJE ŽLEZE NI RAK

Klasična medicina glede ječmena trdi, da nam v večini primerov ni treba obiskati zdravnika, saj so ti zelo pogosti in navadno neškodljivi. Ne posveča mu pozornosti, saj je samo ječmenček, ki se bo sam pozdravil. A tako ječmen, akna in tur so po klasični medicini definirani kot tumorji. A ko se povečajo druge žleze (tudi ječmenček je žleza), na primer jetra, mlečne žleze, žleza prostata, ščitnica… te opredelijo kot rakave tvorbe, ki jih je treba odstraniti, zdraviti s kemoterapijo, obsevanjem.

Torej za klasično medicino je ječmen majhen rdeč izpuščaj na robu veke, ki običajno nastane čez noč zaradi bakterijske okužbe v mešičku trepalnice ali v žlezi lojnici. Videti je kot mozoljček, poln gnoja. Navadno je boleč, zaradi njega zateče veka, pogosto se pojavi tudi rdečina. Opisujejo, da nastane na veki ali znotraj nje, če se okuži žleza lojnica in se navadno kaže kot majhna, otekla, rdeča izboklina, ki je lahko napolnjena z gnojnim izločkom.

Vsaka žleza ima svojo funkcijo. Ječmenček proizvaja tekočino, ki maže oko in odplavlja prah, dim…, jetra kot žleza proizvaja žolč, v mlečni žlezi nastaja mleko, žleza prostata tvori semensko tekočino, žleza ščitnica proizvaja hormon tiroksin, ki nam pomaga pri hitrem dostopu do energije in tako naprej. Samo logično se moramo vprašati, zakaj bi kar naenkrat določena žleza pričela z rastjo dodatnih celic? Zakaj so se potrebe po določenem izločku povečale? Povsem enostavno in logično – nekaj se je spremenilo.

Kakšne informacije dajemo svojim možganom, da je začela določena žleza tvoriti dodatne celice? Ko bodo prejeli novo informacijo, se bo to ustavilo. Tudi ječmen bo izginil, ko ne bo treba več dodatno mazati očesa. Ko oko ne bo več napadeno s prahom, dimom, vožnjo avtomobila pri odprtem oknu, ko nam izsuši oko…

Poglejmo kateri konflikti zaznamujejo območje, kjer se tvori ječmen…           

To področje spada pod mezoderm, ki ga nadzorujejo mali možgani. Zaznamujejo ga konflikti napada na telo. Kadar je naše oko napadeno z dimom, prahom, puščavskim peskom, mušicami, muhami, mrčesom, bodo možgani zaznali pomanjkanje tekočine za vlaženje, za mazanje očesa, da bi se prah, dim in ostalo lažje odstranilo in zbistrilo oko. Možgani bodo zaznali, da je treba povečati število celic v žlezi, kar bo omogočilo povečanje tekočine v njej.  

Torej več celic pomeni povečanje žleze, kar je vidno kot ječmen. Ko ne bo več treba dodatno vlaženje očesa, bodo bakterije dodatne celice razgradile in ječmen bo izginil.

In seveda ni govora o gnoju v samem ječmenu. To, kar klasična medicina trdi, da je gnoj, so s pomočjo mikobakterij razgrajene celice, ki so dodatno zrasle v času potrebe očesa po močnejšem mazanju očesa. Ko je vzrok za to rešen, dodatne celice niso več potrebne.

     

Poglejmo kaj se dogaja z drugimi žlezami…

Takšno dogajanje poteka na vseh žlezah in ni bolezensko. Gre za biološki proces telesa, ki vključuje rast novih celic, ko telo to potrebuje, in njihov razkroj, ko niso več potrebne. Upam, da ne boste pomislili na raka, ko se bo povečala žleza. Naj si gre za žlezo prostato, ščitnico, mlečno žlezo, jetra kot žlezo (ko telo potrebuje več žolča), znojnico (ko potrebujemo več znoja, da se telo hladi) ali lojnico (ko imamo suho kožo in jo je treba bolje zavarovati z maščobo). Naloga žleze je namreč, da se poveča vedno, ko možgani dobijo informacijo, da se mora določena količina izločka povečati na zavedni in nezavedni ravni.

Na vekah so tri različne žleze: Meibomske in Zeisove žleze, blizu dna trepalnic pa še Mollove žleze. Pri ječmenčku se ena od teh žlez poveča.

Veke so gibljive kožne gube, ki prekrivajo in ščitijo oči. Trepalnice, pritrjene na zgornjo in spodnjo veko, tvorijo drugi zaščitni ščit pred prahom in drugimi elementi, ki bi lahko poškodovali oko. Najbolj zunanje plasti veke so sestavljene iz povrhnjice – epidermisa in maščobnega tkiva. Dve mišici veke omogočata odpiranje in zapiranje vek. Notranjost vek je obložena z veznico. Glavna naloga vek je ohranjanje vlage prednje površine zrkla in roženice. Meibomske žleze in Zeisove žleze so posebna vrsta žlez lojnic, ki tvorijo olje in so na robu zgornje in spodnje veke. Blizu dna trepalnic so tudi žleze znojnice – Mollove žleze. Tako žleze lojnice kot znojnice so vgrajene v kožo dermisa, v srednji sloj kože. Izločevalni kanali žlez vek prenašajo masten sebum v solzni film, da maže oko med mežikanjem. Ko je oko denimo napadeno s prahom, pa se mazanje poveča, ker se poveča potreba po žleznih izločkih.

Ječmen se pojavi na eni veki, ko gre za povečanje žleze v prenesenem smislu, denimo ostri pogledi zlobne sosede ali ko vozimo avto pri odprtem oknu in nam prepih izsušuje samo levo veko, ki je pač bliže okna. Če se ječmen pojavi na obeh očesih ali nastane celo več ječmenov, bi posumili na prašno ali zadimljeno okolje ali kombinacijo močno onesnaženega zraka, predvsem v mestih, in naši možgani to zaznajo kot napad na telo, kot napad na oči konkretno.

Napad je lahko sporžen tudi v prenesenem pomenu. Sproži ga lahko žaljiv (»zlo oko«), oster, očitajoč, sovražen pogled zlobne sosede ali koga drugega. Konflikt se nanaša tudi na občutek iznakaženosti, umazanosti v zvezi z vekami. Če vidite koga z otečenimi, mokrimi očmi, in verjamete, da se lahko od njega okužite, če se vas dotakne ali če se vi dotaknete stvari, ki se jih je dotaknil, in ste si potem pomencali oči s temi rokami, lahko pomeni napad na vaše oči. Pristajanje na teorijo, da dotik oči po stiku s prehlajeno osebo povzroči “očesno okužbo “, samo ustvarja predispozicijo za konflikt.

  Torej vedno ko se poveča katerakoli žleza v telesu, na telesu, je telo zaznalo potrebo po določenem izločku, ki ga proizvaja neka žleza. Telo prične z rastjo dodatnih celic in je to tudi navzven vidno kot majhen ječmenček, povečana prostata, povečana jetra, povečana ščitnica itd. Tako zelo enostavna je biologija našega telesa.

Ko rešimo konflikt, bodo glive ali mikobakterije odstranile nepotrebne dodatno zrasle celice. Med celjenjem pa bomo imeli določene težave kot je zatečeno oko, pogosto uriniranje, vozliček, ali golša na vratu….  

Poglejte tudi posamezne prispevke pod DRUGO MNENJE

– Bartholinijeva žleza

– žleza slinavka- obušesna slinavka

– rak dojke – mlečna žleza

– prostata žleza

– ščitnica žleza

Vse te žleza vključno z ječmenčkom se aktivirajo, ko telo potrebuje dodatne tekočine ki jih te žleze proizvajajo, zato jih tudi imamo in NISO RAK, zato naj vas ne bo strah in zahtevajte drugo mnenje.

Apetiti po zelo dobičkonosni kemoterapiji, ki človeka izmučijo do smrti, so zelo veliki !

Imate dodatno vprašanje?

PODKAST O ZAMOLČANI HAMERJEVI MEDICINI

PODKAST O ZAMOLČANI HAMERJEVI MEDICINI
S TERAPEVTOM HAMERJEVE NOVE MEDICINE JOŽETOM MEDLETOM IN DIANO VLAHINIČ SVETOVALKE TRADICIONALNE KITAJSKE MEDICINE