MEDICINA dr. HAMERJA

Terapevt Hamerjeve medicine Jože Medle v knjigi “Zdravilo” za vse bolezni je na dosegu roke že 30 let opisuje, kaj je pravzaprav bolezen. Gre za odkritja nemškega zdravnika dr. Ryka Geerda Hamerja (1935 – 2017), ki je odkril pet bioloških zakonov. Veljajo tako za ljudi kot živali. Iz njih je razvidno, da gre pri vseh boleznih za biološki proces telesa, ki ga je sprožil močan šok, travma ali stres. Ugotovil je tudi, da je vsaka bolezen zabeležena v možganih in vidna na CT posnetku glave, kar je novost na področju diagnostike. Čeprav so dr. Hamerja preganjali, zdaj njegovih pet bioloških zakonov poučujejo že na sedemindvajsetih fakultetah po svetu.
 
Na eni od njih se je o tej medicini poučil tudi naš sogovornik Jože Medle. Hamerjeva medicina ni ne alternativna medicina, ne integrativna medicina, niti komplementarna medicina; je nadgradnja klasične medicine.
 
 

Kako ste sploh prišli do medicine dr. Hamerja in kjer ste jo študirali?

Moj prvi stik s Hamerjevo medicino me je tako pritegnil, da sem iskal možnosti, kje bi izvedel kaj več, saj se mi je vse zdelo enkratno, logično, naravno. Po dolgem iskanju sem prišel v stik s hrvaškim zdravnikom, ki je Hamerjevo medicino študiral pri njem osebno. Pogosto sem ga obiskoval, veliko pa sem se učil na daljavo prek spleta. Ker nisem nikoli študiral medicinskih predmetov, sem zato iskal možnosti, da bi študiral tudi klasične medicinske predmete, kot so anatomija, patologija, fiziologija, laboratorijska medicina in drugo. Priti na ljubljansko medicinsko fakulteto je bilo nemogoče.
 
Po naključju sem nato izvedel, da ima Univerza Jean Monet, ki ima sedež v Bruslju v Belgiji, nekaj fakultet po Evropi, kjer poučujejo tudi pet Hamerjevih bioloških zakonov, ena izmed njih je bila celo blizu mene. Takoj sem se vpisal. Program je trajal štiri leta, obravnavali pa smo vse naštete predmete, ki sem jih nujno potreboval za dopolnitev znanja Hamerjeve medicine. Poleg tega smo imeli več programov z naturopatskega vidika. Klasične medicinske predmete so nam predavali profesorji in doktorji znanosti, ki delujejo v klasičnem zdravstvu tako pri nas kot v Italiji. V roku sem opravil vse izpite in še poglabljal znanje Hamerjeve medicine, vmes pa sem v glavnem prek elektronske pošte že pomagal ljudem z nasveti širom Slovenije. Že nekaj časa izvajam tudi predavanja in tako širim Hamerjevo medicino med ljudi, vse to z namenom, da čim več Slovencev spozna to enostavno in logično samozdravljenje, tudi s to knjigo.
 
 

Kaj je ugotovil dr. Hamer: kaj se zgodi, da telo oboli – zboli? Kaj je torej bolezen?

Ugotovil je, da je bolezen biološki proces našega telesa, ko doživimo nek nenadni čustveni šok – travmo ali stres. Biološki proces ni zastrupitev s hrano, kemična zastrupitev, poškodba, prometna nesreča, delovna nesreča, obsevanje – sevanje, nenaravna prehrana. V vseh teh primerih ne gre za biološki proces, vendar pa tudi pri teh težavah telo poskrbi za ozdravitev. Vzemimo za primer zlom kosti, kjer ne gre za biološki proces, saj v ozadju ni konfliktne aktivnosti, ampak gre za nesrečen dogodek. Kljub temu bo telo samo poskrbelo za sanacijo kosti; če je to potrebno, mu bomo pomagali z oporo, mavcem in mirovanjem, vse ostalo bo telo naredilo samo.

Kdaj pa potem telo sproži biološki proces?

Sproži ga zaradi čustvenih šokov, ki nas presenetijo, ko tega nismo pričakovali. Gre za razne strahove: nenadni strah, strah za teritorij, strah v teritoriju, smrtni strah, eksistenčni strah, strah pred zavrnitvijo, ločitvijo, osamljenostjo, nespoštovanjem – identiteta, močna jeza, slaba samopodoba, skrb za samega sebe ali skrb za drugega, strah pred lakoto – kako bom preživel sebe, družino in drugo. Vse te misli, močne ali šibke, povzročijo, da gre naše telo v biološki proces in bolj ali manj vpliva nekje na telesu na naša tkiva, ki se bodo bolj ali manj spremenila za določen čas. A zakaj bi telo šlo v biološki proces in samo sebi storilo nekaj slabega? V bistvu je tako samo navidezno, kajti ko je celoten biološki proces končan, je razvidno, da je telo naredilo nekaj dobrega – nekaj biologičnega.

Kateri so ti biološki zakoni, ki so, kot pravite, znanje, in ne metoda zdravljenja?

Prvi biološki zakon pravi, da preden se pojavi simptom, mora oseba doživeti stresno situacijo, torej šok – travmo, kar imenujemo biološki konflikt.

Drugi biološki zakon pravi, da vsak biološki proces poteka dvofazno – simptomi sledijo logičnemu vrstnemu redu, pojavijo se v konfliktno aktivni ali hladni fazi. Ko je konflikt aktiven, je oseba osredotočena na konflikt. Simptomi so med drugim zaskrbljenost, zamišljenost, nespečnost, hujšanje zaradi pomanjkanja apetita in mrzlih okončin, saj se organizem osredotoča na iskanje rešitve konflikta. Ko je konflikt razrešen, oseba preide v fazo zdravljenja, imenovano tudi topla faza ali vagotonija. Simptomi tople faze so lahko vnetje, izguba celic ali proliferacija – rast celic (odvisno, na katerem tkivu se dogaja biološki proces), ker se organizem zdravi. Ni pomembno, kaj se je zgodilo, ampak način, kako smo doživeli šok – travmo.
 
Tretji biološki zakon pravi, da se biološki konflikti eksperimentirajo glede na embrionalno plast, iz katere izhaja prizadeti organ, in sicer endoderm, mezoderm inektoderm. Četrti biološki zakon pravi, da imajo mikroorganizmi, glivice, miko bakterije, bakterije in virusi zelo pomembno vlogo pri obnavljanju organov oziroma tkiv in so nujni pri obnovi tkiv pri biološkem procesu. Delujejo kot naravni kirurgi, zapolnjujejo vrzeli, kjer so se
celice izgubile, ali fagocitirajo odvečne celice.
 
Tako imenovani patogeni so nujni za ozdravitev našega telesa. Peti biološki zakon pravi, da ima vse našteto nek smisel. Po tem zakonu imajo vsi procesi, ki potekajo v našem organizmu, svoj namen. Bolezen se imenuje program biološkega preživetja. Narava je tako modra, da bo proizvedla najprimernejši simptom za pokritje potreb, ugotovljenih v trenutku biološkega šoka, da bi zagotovila naše preživetje.
 
 

Namen vaše knjige je predvsem …?

 
Preventiva, da ste pripravljeni na vse mogoče scenarije, kaj in kje v telesu se lahko nekaj dogaja, če imate nek aktivni konflikt oziroma ste doživeli nek nenaden, nepričakovan čustveni šok. Rešitev za tegobe, travme je v nas samih, večina »pomoči« od zunaj je le obvladovanje simptomov ter ne trajna rešitev – sintetična zdravila vas ne bodo pozdravila. Vsak človek, ki se želi pozdraviti, se mora zavedati, da le on sam skozi svoje misli lahko pozdravi svoje telo, ob pomoči in nasvetu terapevta, ki pozna pet bioloških zakonov in Hamerjevo medicino. Vendar pri tej terapiji mora bolnik razumeti, zakaj se je sprožil biološki proces – bolezen. Vedeti mora, kaj se lahko zgodi, kako lahko poteka proces zdravljenja, kakšne ovira ga čakajo na tej poti, in seveda mora imeti zaupanje v lastno telo, da zmore samozdravljenje ob pomoči misli – informacij, ki jih bo dal svojim možganom. Posledično zahteva predanost in odgovornost, vsakodnevno posvečanje lastnemu zdravju in dobremu počutju.

Imate dodatno vprašanje?

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.

MELANOM

Sonce ni krivo za melanom

 
»Da se danes belci bojimo iti na sonce in sončiti materino znamenje, je krivo vsakodnevno opozarjanje dermatologov: »Zaščitite materina znamenja, ker so najbolj nevarna, ko jih sončimo!« Naše telo ta strah prepozna kot napad sonca na točno določen košček telesa. In biološki proces telesa se lahko sproži.«

V knjigi Zdravilo« za vse bolezni je na dosegu roke že 30 let pišem o zamolčani medicini nemškega zdravnika dr. Ryka Geerda Hamerja (1935–2017). knjigo lahko naročite pod zavihkom KNJIGA.

Dr. Hamer je ugotovil, da se biološki konflikt sproži, ko doživimo stres, travmo, šok. Zaznamuje pa nas na treh ravneh: psiha-možgani-organ. Poglejmo, kako to poteka na primeru melanom.

 

Kaj je po dr. Hamerju materino znamenje?

Igra narave. Že zelo dolgo nazaj smo vsi ljudje prišli iz Afrike. Zato ni človeka, ki ne bi imel materinega znamenja. Večjega ali manjšega. Enega ali več. Ljudje, ki še danes živijo v Afriki, so vsi bolj ali manj črni. Svetla obarvanost kože, kot jo najdemo pri Evropejcih, se je razvila veliko pozneje.

Kako je sestavljena naša koža?


Iz treh plasti: povrhnjice (epidermisa), usnjice (dermisa) in podkožja-maščobnega tkiva (hipodermisa). Veliko ljudi misli, da je povrhnjica naša zaščita, a ni tako. Povrhnjica služi za komunikacijo, ker je polna živčnih končičev, ki omogočajo ugodje ob božanju, objemanju. Zaščito predstavlja usnjica, ki nas varuje pred poškodbami in napadi. Ta del kože je v veliki meri sestavljen iz melanocitov – celic, ki tvorijo pigment melanin, ki daje barvo koži. Melanin učinkovito vsrkava svetlobo za zaščito kože pred ultravijoličnim sevanjem.

Usnjica, vključno z žlezami lojnicami in znojnicami, ki so v njej, izvira iz starega mezoderma in jo zato nadzorujejo mali možgani. V tem delu kože se lahko razvije rak, ki ga klasična medicina imenuje melanom. Obravnava ga kot zelo hitro rastočega, skoraj neozdravljivega raka, ki zelo velikokrat nastane ravno na materinem znamenju, ker se nezaščiteni sončimo.

Kaj pa nasproti klasične medicine meni dr. Hamer?

Trdil je, da temu ni tako, saj bi po tej logiki morali dermatologi črncem predlagati, da sploh ne hodijo na sonce, ker imajo po celem telesu materina znamenja in to brez prekinitve. Vemo pa, da so v Afriki otroci ves čas na soncu brez zaščite, veseli in zdravi. Napako so torej naredili dermatologi, ker ljudi skoraj vsak dan v medijih opozarjajo, naj si ta znamenja prekrivajo, zavarujejo pred soncem. Veliko ljudi zato čez znamenja lepi obliže. Zgodi se, da po dveh urah sončenja nekdo ugotovi, da je pozabil prelepit materino znamenje z obližem. Prva reakcija je, da je naredil strašno napako. Zaskrbljeno odide v zaprti prostor. Ta strah je napad sonca na točno ta del kože in prične se biološki proces.

Melanom naj bi bil torej posledica konflikta »napada« na telo. Pa naši možgani to jemljejo tudi širše?


Ne gre samo za »napad« sonca. Gre tudi za napad osebe ali živali ali za udarec po telesu ali po glavi, na primer v športu, v boju, v nesreči. Kot »napad« pa lahko možgani zaznajo tudi medicinske posege, kot so kirurški posegi, biopsija z iglo, injekcije, cepljenja, pa tudi zbadajoča ali prebadajoča bolečina. Verbalni napadi, na primer vpitje, zmerjanje, napad ali grožnje z ostrimi in nasilnimi besedami, običajno »udarijo« po obrazu, čelu (žalitev inteligence) ali hrbtu (zarili so mi nož v hrbet). Seksistične opazke, spolne obtožbe ali napadi na spolno usmerjenost običajno udarijo »pod pas«. Žaljive besede vplivajo na kožo ušesa. Vzrok za melanom je lahko tudi občutek nečistosti, denimo smrdljiv znoj, smrdljive noge, izcedek z neprijetnim vonjem, inkontinenca. Ali občutek umazanije, na primer ob stiku z nečim, kot so umazanija, iztrebki, urin, bruhanje, slina, (menstrualna) kri, znoj ali sperma. »Umazane« besede, vržene v obraz, ali ogovarjanje za hrbtom, lahko izzovejo konflikt. Psiha, v smislu Hamerjeve medicine, namreč ne loči med resnično in figurativno umazanijo. Konflikt »občutka umazanosti« bi lahko sprožil fizični stik z osebo, ki velja za »odvratno«.

Kaj se po dr. Hamerju v telesu dogaja med konfliktno aktivno fazo?


Celice melanociti v usnjici se razmnožujejo na »napadenem« ali »umazanem« mestu in tvorijo strnjeno rast ali melanom. Klasična medicina tvorbo obravnava kot kožnega raka. Z evolucijskega vidika pa je melanom starodavna oblika obrambe, ki služi biološkemu namenu, da zagotovi zaščitno plast ali »debelejšo kožo« pred nadaljnjimi napadi.

Pa vendar nam lahko čezmerno izpostavljanje soncu tudi poškoduje kožo…

Da, čezmerno ultravijolično sevanje sonca lahko zagotovo poškoduje kožo. A ne povzroča melanoma, kot trdijo dermatologi. Kreme za sončenje ne zaščitijo kože pred “rakom”, ampak zmanjšajo strah pred kožnim rakom, pred katerim svarijo dermatologi. To pomeni, da ne moremo biti napadeni, če smo namazani. Torej ne moremo doživeti konflikta napada na telo!
Melanomi in druge vrste kožnega raka se pojavijo tudi na delih telesa, ki niso bili izpostavljeni soncu. Prav tako ultravijolična teorija ne pojasni, zakaj se kožni rak pojavi na točno določenem mestu, denimo na licu, na dojki, na hrbtu, in zakaj na desni ali levi strani telesa. Tako imenovano materino znamenje se ne bo nikoli spremenilo, če ga ne bomo sami napadli ali če bomo verjeli dermatologom, da so to kritična mesta. Bivši predsednik Rusije Gorbačov je imel takšno znamenje na mestu, kjer si ga ni mogel zaščititi, na čelu. Nanj je pogosto sijalo sonce. Kot vemo, je umrl s tem znamenjem na čelu v starosti enaindevetdeset let. Vprašajmo se, zakaj se samo pri nekaterih ljudeh na materinem znamenju prične biološki proces, pri drugih pa ne?

Strah pred soncem torej poganja nek začaran krog…


Da. Zaradi nenehnega opozarjanja dermatologov, kako je materino znamenje in sploh sončenje nevarno za nas, kako zelo smrten je melanom, imamo tudi mi zelo negativno umazan in zastrašujoč odnos do melanoma. Melanom lahko povzroči tudi konflikt iznakaženosti, tako da se v kratkem času na istem območju pojavijo drugi melanomi. Kirurška odstranitev izrastka lahko sproži konflikt napada, tudi sam kirurški nož je lahko napad na telo, ki vodi v razvoj novih melanomov. Začaran krog za nekoga, ki ni seznanjen s Hamerjevo medicino.


Kaj pa, ko rešimo konflikt?


Ko razumemo, kaj se s kožo dogaja in zakaj, se prične faza ozdravitve. Glive ter tuberkulozne in druge bakterije odstranijo celice, ki so med konfliktom zrasle, saj niso več potrebne. Vpletenost bakterij tuberkuloze klasična medicina obravnava kot kožno tuberkulozo. Med razgradnjo melanom spremeni teksturo (izrastek postane mehak in gobast) in obliko (postane večji in asimetričen z neravnimi robovi) in lahko krvavi. Ko se zgornja povrhnjica odpre, smrdljivi izcedek, ki ga povzročajo glive in tuberkulozne bakterije, prodre skozi kožo. Vse to je del in posamezna faza biološkega procesa. To se dogaja v fazi ozdravitve, torej tik pred zaključkom biološkega procesa. Če zahtevani mikrobi takrat niso na voljo, rast ostane.


In če se konflikti ponavljajo?


Z nenehnimi ponovitvami konfliktov v smislu moje telo je napadeno, kako ta izcedek smrdi in zdaj še krvavi, melanom še naprej raste, ker smo sprožili viseči konflikt. Če nimamo pravih informacij, kaj se res dogaja, smo v začaranem krogu.

Imate dodatno vprašanje?

BARTHOLINIJEVA ŽLEZA

Še en konflikt povezan z zalogajem – BARTHOLINIJEVA ŽLEZA. Mlada dama me je po predavanju kontaktirala, da ima že dve leti povečano BARTHOLINIJEVO ŽLEZO samo na levi strani. Ginekolog je predpisoval antibiotike, vendar ni dosti pomagalo. Vsa tkiva endodermalnega področja, ki jih nadzoruje možgansko deblo uvrščamo v konflikt ZALOGAJA, pa naj gre za hrano, pijačo, zrak, vonj, sluh, vid… Če so težave na desni strani telesa pomeni »ne morem do želenega zalogaja«, če so na levi – »rad bi se iznebil neprijetnega zalogaja«.

Povečano žlezo je imela na levi strani, kar je pomenilo da bi se rada iznebila zalogaja, seveda povezanega s spolnostjo, saj je funkcija Barolinijeve žleze proizvodnja in izločanje tekočine za mazanje vhoda v nožnico… Vprašal sem jo, če ima strah pred penetracijo penisa…odgovor je bil pritrdilen. Razložil sem ji, da je funkcija Bartholinijeve žleze proizvodnja smegme – izločka za vlaženje vhoda v nožnico, da penis lažje prodre, zato se celice povečujejo in s tem se poveča žleza. Ker je prisoten strah, do vzburjenja ne pride in posledično je težava in strah še večji in nožnica ni pripravljena, je suha…

Zato goji strah pred takšnim seksom, svojim možganom daje signale – informacije, da je tam spodaj vse zelo suho…..zato telo želi pomagati in prične se rast celic v BARHOLINIJEVI ŽLEZI da bi žleza na ta način proizvedla več smegme za mazanje vhoda v nožnico…..to povečanje žleze klasična medicina smatra za patološko.

 
Vedno kadar imamo težave z neko žlezo, ki nekaj izloča in se poveča, se vedno vprašamo kakšen bi lahko bil razlog da so se celice te žleze povečale in kakšna je funkcija te žleze, kaj proizvaja…(prostata – semenska tekočina, mlečna žleza dojke – mleko, jetra – žolč, trebušna slinavka – inzulin, glukagon…, obušesna slinavka – slina… in nenazadnje JEČMEN na očesni veki, ki ima tri žleze za proizvodnjo tekočine za mazanje očesa)…. Bartholinijeva žleza pač proizvaja smegmo za mazanje vhoda nožnice.

Mlada dama je razumela zakaj ima težave, zakaj se žleza povečuje in dogovorila sva se, da partnerju lepo razloži, naj vse skupaj upošteva in se z mlado damo najprej malo poigra, nežno in dalj časa, naj uporabita lubrikant. Po 4 mesecih mi je poslala elektronsko sporočilo z zahvalo, da je z njo vse v redu in da se s partnerjem prav lepo igrata…….tako deluje biologija.

Kot že napisano pa se lahko poveča žleza na desni strani, kar bi pomenilo nasprotno, torej želeti zalogaj, močno željo po spolnosti, vendar NE MORETE DO TEGA ZALOGAJA iz različnih razlogov. Lahko da imate partnerja, ampak ni tako vroč, ni tako zavzet za spolnost kot vi, ali pa partnerja sploh ni, libido pa je zelo močan. Če je želja po seksu večkrat zelo močna, tako močna, da žleza izloča smegmo, se smegma porabi in izrabi.


Če se to večkrat zgodi, dobijo možgani informacijo, da je smegme premalo in prične se celična proliferacija v žlezi, kar pomeni več celic večja bo sama žleza, če je želja zelo močna in pogosta, se lahko žleza zelo, zelo poveča, da bi lahko zagotovila dovolj smegme- maziva, saj je žleza majhna in lahko proizvede le določeno količino smegme. Če so želje bolj pogoste se žleza večkrat izprazni in možgani to razumejo premalo smegme in zato začnejo proizvajati več celic žleze, da bi zagotovili večje količine maziva.

Medicino dr. Hamerja moramo samo razumeti, izgleda banalna rešitev, ampak dejansko je rešitev samo ena. Naši možgani ne razumejo besede SEKS, ker v naravi ni seksa, je samo oploditev, gre za ohranitev vrste, ne za užitek. In možgansko matrico (ko smo bili še del narave) imamo enako še danes, torej oploditev, zato naši možgani vedno, ko si želimo spolnosti to prevedejo v željo po oploditvi.

Tudi v primeru ko bi oba partnerja uživala v spolnosti in imela veliko spolnosti, bi se lahko žleza izpraznila in možgani bi tudi v tem primeru dobili informacijo, da je premalo smegme, bi se pričela celična proliferacija- rast novih celih in povečanje žleze. Rešitev je preventivna uporaba lubrikanta v takšnem primeru, da ne pride do suhosti in napačnih signalov možganom.

Na enem slovenskem forumu, kjer odgovarja na vprašanja ginekolog sem zasledil odgovor ginekologa na podobno vprašanje kot sem ga dobil tudi sam. Moj odgovor je opisan zgoraj, kopiram pa odgovor uradne stroke, torej ginekologa – citiram:

“hm? Pravite, da gre za Bartholinijevo žlezo? To je žleza, ki z izvodilom konča v zunanjem spolovilu, natančneje na notranji strani malih sramnih ustnic tik pred vhodom v nožnico. Če se izvodilo zamaši, se žleza poveča in vsebina se potem pogosto vname, torej nastane gnojno vnetje. Takrat je najboljša rešitev prerez žleze ter odstranitev gnoja. Če bodisi do vnetja ne pride ali se v zelo začetni fazi vnetje prepreči z antibiotikom, se vnetje ne razvije oziroma ne konča z gnojno vsebino (abscesom), ampak nastane Bartholinijeva cista, ki lahko vztraja, se pa včasih spontano zmanjša. Vpliva na to velikega nimamo, oziroma ga imamo, ampak to zahteva precejšnje spremembe v življenjskem slogu, kar je na dolgi rok nesmisel. Vsako draženje lahko žlezo poveča ali ponovno povzroči infekcijo ter gnojno vnetje, najbolj pa žlezo dražimo pri spolnih odnosih. Se zavoljo tega za mesece odpovedati spolnim odnosom pa nima veliko smisla. Torej? Mislim, da za enkrat ob ne vnetem stanju žleze res ni kaj narediti, ker se ne vnete ciste BŽ ne odpira, ob prvi ponovitvi vnetja, pa bi bilo smiselno žlezo odpreti in očistiti.Drugi trajni pristop je popolna odstranitev ciste, čemur pa se kirurgi izogibajo, ker ni tako nezahtevno kot se na prvi pogled zdi”… konec citata.

Dr. Hamer je težave in rešitev z Bartholinijevo žlezo opisal že leta nazaj, zato bi bil nasvet ginekologa lahko drugačen, saj dr. Hamer ni bil vrač, temveč zdravnik, torej sta oba končala Rockefellerjevo medicinsko fakulteto.

Imate dodatno vprašanje?

OBUŠESNA SLINAVKA

Po enem mojem predavanju mi je pisala 60-letna gospa, ki je bila tam prisotna. Vse življenje sta z možem varčevala, zgradila hišo, ustvarila družino, nikoli šla na dopust. Ko so otroci odrasli in se zaposlili, sta z možem začela malo varčevati za »stara leta« in kakšno potovanje. Mož je finance prepustil njej. Na banki so bile obresti vezanih vlog prenizke, zato je iskala možnost, da bi ji glavnica vsaj malo zrasla, ni pa želela veliko tvegati.

Našla je zastopnico podjetja, ki je prodajala naložbeno zlato. Ta ji je obljubila, da ne bo nič izgubila, samo pridobila, ker je zlato vedno v zgodovini najbolj gotova naložba. Odločila se je brez vednosti moža in kupila za 15.000 evrov zlata.

Po treh letih je gospa poklicala zastopnico in želela za 5.000 evrov zlata prodati, gospa pa ji je dejala, da zdaj ni pravi trenutek, naj malo počaka, ker ima zlato trenutno precej nižjo vrednost od nakupa. Poklicala jo je zopet čez tri mesece, odgovor je bil enak… gospo je začelo skrbeti, ni mogla do svojega ZALOGAJA, padla je v konflikt, ni spala, izgubila je apetit, razmišljala je, kaj če je padla v kakšno past…
Čez tri mesece jo je zopet poklicala, odgovor je bil enak, vendar je gospa želela vso zlato takoj vnovčiti, tudi za nižjo ceno. Zdaj je resnica prišla na dan, zastopnica je priznala, da je brez njene privolitve njen denar naložila za določen čas v neke druge posle, ki naj bi bili bolj donosni, ta čas pa se še ni iztekel.
 
Gospa je padla v še globlji konflikt – nezmožnost ujeti svoj zalogaj. Pri tem konfliktu gre za simptom slinjenja, arhaično gledano zaradi nedosegljivega zalogaja, kot če bi psu kazal kos sočnega mesa.

Zaradi neprestanih ponovitev konflikta se je pojavila težava tudi z zamašitvijo kanala obušesne slinavke, po katerem se pretaka slina, ki jo proizvaja ta žleza.
Zgostil se ji je kamenček, ki je kanal zamašil.

 
Zdravnica jo je poslala k zobozdravniku, češ da je težava na enem od zadnjih zob zgoraj. Zobozdravnik ni našel ničesar, čeprav ga je obiskala trikrat, ker je imela bolečine in oteklino ter vztrajala, da jo boli zob.

Zobozdravnik ji je zob izruval, kljub temu da je bil popolnoma zdrav. Seveda se težave niso končale, slina se je kopičila v žlezi in ustvarjala pritisk, saj gospa še vedno ni mogla do svojega denarja – zalogaja…

Predlagal sem ji, da vse pove možu in naj mož naprej ureja zadeve z denarjem. Ponudil sem ji možnost, da možu razložim, kaj se ji dogaja in zakaj in tako se je tudi zgodilo. Na srečo je mož razumel in tudi hitro prišel do denarja, saj ko je zastopnici omenil odvetnika, je takoj rešila zadevo. Gospa pa je z večkratno dnevno masažo predela, kjer poteka kanal slinavke, kamenček spravila naprej, tako da je slina zopet tekla v ustno votlino.

Pravzaprav težave pri njej ni bil samo kamenček, težava je bila rast celic žleze obušesne slinavke zaradi konflikta nemoči ujeti zalogaj. Kamenček je bil sekundarna zadeve, zaradi preveč sline, ki je »odplavilo« kamenček v kanal. Ko mi je gospa povedala, da ji v usta »od nekod« priteče neznosno neokusna tekočina, ki tudi zaudarja, sem vedel, da je konflikt rešila in prešla v fazo ozdravitve, saj so bakterije razkrajale novo zrasle celice obušesne slinavke, ki po rešitvi konflikta niso bile več potrebne in so se po kanalčku izločale v ustno votlino, kar vse je del biološkega procesa.

Lahko bi se končalo tudi drugače, saj večji kamenček lahko trajno prekine dotok sline v usta, kar lahko povzroči suha usta brez sline in težave tako pri hranjenju, kot tudi s prebavo. Zato v primeru »suhih ust« pomislimo tudi na ta konflikt.

Imate dodatno vprašanje?

KOŽA POVRHNJICA- EPIDERMIS

POVRHNJICA KOŽE (epidermis) ima zelo veliko živčnih končičev – izrastkov aksonov živčnih celic, ki tvorijo sinapse z drugimi živčnimi celicami. Živčne celice so namreč med seboj zapleteno povezane – imamo jih vsepovsod po povrhnjici in so tu namenjene za komunikacijo – SENZORIKO in ne za zaščito (funkcijo zaščite ima dermis). Signal se po živčnih vlaknih prenaša v obliki električnega impulza. S svojimi najbližjimi smo običajno v tesnem stiku, pa tudi s prijatelji, prek dotikov, božanja, trepljanja, objemanja, poljubljanja – vse to so stiki – kontakti – komunikacija, ki si jo telo zapomni. Otroci vedno radi »komunicirajo« in prav je, da jim čim bolj prisluhnemo, jih objamemo…

Zakaj pravzaprav o tem pišem? Zelo veliko je dermatoloških težav zaradi konflikta komunikacije, ko se sproži biološki proces. Kaj je najhujše za človeka ali žival? Separacija – ločitev. Najhujše je takrat, ko komunikacije nimamo. In kdaj je to najpogosteje? Ko smo separirani – ločeni od svojega tropa ali posameznika. Ko se ljudje dolgo časa ne vidimo, nismo bili v stiku, se zelo radi objamemo, stisnemo, da ja zajamemo čim več živčnih končičev, ne da bi pravzaprav vedeli, da prav to počnemo, kar človeku zelo prija. Manjši otroci to zelo radi počnejo.

Po enem od predavanj se mi je približala gospa mojih let. Njena mama ima 86 let in na vulvi ima neko razjedo, ki jo patronažna sestra vsaki dan previje, namaže, ampak ni učinka in predolgo traja, zato se je pojavil strah, da je kaj hujšega. Takoj sem pomislil na separacijo – ločitev od nekoga. 86-letnica … kaj si je telo zapomnilo ravno na vulvi, kaj tam pogreša, namreč ni najbolj običajno mesto pri 86 letnici?

Ko sem se čez nekaj dni pogovarjal z njeno mamo, odkrito na štiri oči, in jo previdno peljal skozi razgovor mi je gospa povedala, da ji je pred več meseci umrl mož s katerim sta bila zelo povezana praktično vse življenje. Zelo sta se imela rada, na sprehodu sta se vedno držala za roke, veliko ji je pomagal v življenju. Dotaknila sva se tudi intime, ko mi je povedala, da je imel njen mož navado, da jo je vsak večer, ko sta legla k počitku, pobožal po vulvi in ji rekel: »Fajn spančkaj, miška moja.«

Mož je imel 91 let. Ko sem gospe razložil o »komunikaciji« naše kože, je gospa zelo dobro razumela, kaj se ji dogaja. Njeni možgani so prejeli novo informacijo in razjeda na vulvi se je kmalu zacelila. Aktivna faza biološkega procesa je prešla v fazo ozdravitve in telo je vklopilo samozdravljenje tako kot pri vsaki rani ko se poškodujemo. Pri starejših ljudeh je razumevanje Hamerjeve medicine včasih lahko težava, v tem primeru je ni bilo…

Imate dodatno vprašanje?

RAK DOJKE – MLEČNI KANAL (DUKTALNI KARCINOM)

RAK DOJKE, ki je pogostejši od raka na mlečni žlezi, je rak na MLEČNEM KANALU, katerega vzrok so LOČITEV, slaba KOMUNIKACIJA – STIKI med ljudmi.

Če je vzrok za raka na mlečni žlezi konflikt SKRBI, je rak na mlečnem kanalu konflikt slabe KOMUNIKACIJE in sicer če si komunikacijo z nekom želimo, ali pa če nam je le ta odveč in si je ne želimo. Gre pravzaprav za LOČITVENI konflikt, ko smo od nekoga ločeni pa si tega ne želimo, ali si to celo zelo želimo.

Ženske trpijo zaradi ločitvenih konfliktov zaradi nepričakovane ločitve, razhoda s partnerjem, otrokom, staršem ali prijateljem, pa tudi, ko umre ljubljena oseba, ali hišni ljubljenček. Ljubosumnost, strah, da nam moža spelje druga ženska. Strah pred ločitvijo lahko že sproži konflikt. Podobno so mlečni kanali povezani s stisko zaradi želje po ločitvi, recimo od zakonca ali starša – možgani ne ločijo med želeti ali ne želeti. Arhaično gledano človek izhaja iz narave, v naravi pa si nobena samica ne želi proč od samca, saj bi bila to grožnja za ohranitev vrste.

Tako bo biološki proces sprožila žena, mati petih otrok, poročena s pijancem, ki jo večkrat pretepe in nikakor ne vidi možnosti oditi od njega z otroki, je brez službe, a si seveda niti slučajno ne želi STIKOV – KONTAKTOV s takšnim človekom in trpi zaradi otrok. Ali pa po drugi strani spremljamo žensko, ki jo mož vara, ima ljubico in se izogiba ženi, ona pa si močno želi stike z njim, pa jih ne dobi. Ali pa žensko, ki z možem nikakor ne najdeta skupnega jezika, ker vsak vleče na svojo stran… Tu pri zadnjem primeru je težava, ker bi morda žena želela moža »spremeniti« po svoji meri, on pa je osebnost zase, tako kot vsak človek, tudi ta žena.

Pri mlečnem kanalu se v konfliktni fazi pri pregledovanju dojke nič ne občuti, ker ne gre za rast celic, tako kot pri mlečni žlezi, temveč ravno nasprotno, tkivo izginja – ulcerira. Ko ženska reši konflikt, se začne celična proliferacija – rast celic, ki ta ulcerirani kanal zapolnjuje oziroma dopolnjuje razjedo, pri tem pa nastane oteklina, tudi zaradi samega procesa zdravljenja, ki vključuje kopičenje tekočine na mestu, kjer poteka biološki proces. V tej fazi raste, kot rečeno, zaradi otekline (več tekočine), ki jo zahteva biološki proces. Pri tem ženska občuti skelenje, kar običajno vodi k otipavanju – pregledovanju, in ker občuti bulico (kopičenje tekočine – oteklina), tudi k zdravniku.

V končni fazi, po končanem biološkem procesu – samozdravljenju, na tem mestu oteklina izgine, ostane majhna zatrdlina, ki se še vedno malce občuti, ker po sanaciji ostane brazgotina, tako kot pri vseh procesih, ki pa seveda ni patološka. Kot vidimo, ni vseeno, kje na dojki, na katerem tkivu ima ženska težave, ker je to odvisno od vrste konflikta (skrb, ali ločitev) in seveda razumevanja samega biološkega procesa, da bo telo s pomočjo svojih kirurgov, bakterij in virusov popravilo tkivo. Če konflikti trajajo v nedogled in se jih ne reši, je lahko v končni fazi tkivo zelo obširno in vedno huje prizadeto, zato je zelo dobro imeti te informacije, ki ste jih prebrali.

Spodnje tri slike prikazujejo možganski rele za mlečni kanal dojke in sicer od leve proti desni CT glave pacientke z rakom na mlečnem kanalu, Hamerjeva skica, kjer je položaj releja na istem mestu na senzoričnem korteksu in razporeditev posameznih delov telesa po senzoričnem korteksu, kjer je razvidno, da je položaj dojke na istem mestu.

Zelo pomembno je poznati Hamerjevih pet bioloških zakonov, da za vsako težavo vemo izvor, potem pa je na nas samih, da te konflikte rešujemo ali pa jih ne rešujemo in tvegamo slab zaključek biološkega procesa. Hujši kot je konflikt in dalj časa ko traja, več tkiva lahko zajame.

Pri vztrajnem, intenzivnem in visečem konfliktu, kar pomeni, da lahko traja dalj časa in vmes večkrat prekinjeno (ko se pobotamo s partnerjem npr.), ter s ponovnim zagonom biološkega procesa, razjeda skrči mlečne kanale, kar povzroči cirozne vozle in boleče vlečenje dojke. To je vidno kot lokalna retrakcija (vdolbinica) dojke in lahko tudi obrnjena bradavica navznoter.
 
Faza samoozdravitve poteka z rastjo novih celic in popolnitev kanala, prisotni so tudi virusi, ki imajo isto funkcijo, saj jih proizvajajo celice mlečnega kanala v ta namen. V klasični medicini se obnova kanala, torej celična rast v mlečnem kanalu, diagnosticira kot intraduktalni rak dojke, vnetje pa kot vnetni rak dojke.
 
Na podlagi petih bioloških zakonov novih celic ni mogoče šteti za »rakaste celice«, saj je povečanje celic v resnici del biološkega procesa. »Benigni« tumor dojke se običajno diagnosticira kot intraduktalni papilom ali papilarni karcinom zaradi prisotnosti virusov, ki so prisotni predvsem v fazi ozdravitve vseh bioloških procesov na mlečnem kanalu.

V fazi ozdravitve (PCL-A faza) se pojavijo simptomi: oteklina, vnetje, krvavitev, srbenje… Pri SINDROMU ( opisujem v knjigi) se zaradi aktivne zapuščenosti – osamljenosti v tem obdobju, ali eksistenčnega konflikta, zadrževana voda prekomerno kopiči v dojki ki je v procesu zdravljenja, kar lahko zelo poveča otekanje in samo dojko. Velika oteklina lahko zapre – zamaši mlečni kanal. V tem primeru se izcedek, ki nastane med postopkom samozdravljenja, zamaši v dojki, zlasti za bradavico. Biološko gledano ta zaplet ni načrtovan, ker če bi ženska dojila, bi dojenček s sesanjem preprečil zamašitev. Pri ženskah, ki ne dojijo, pa izloček nima izhoda, kar poveča oteklino in bolečino. Dr. Hamer zato priporoča, da tekočino dvakrat na dan izčrpate s črpalko za mleko, sicer postane dojka trda. V PCL-B fazi pa so simptomi rdečina in srbenje, ker se tkivo brazgotini. Če želite bolje razumeti Hamerjevo medicino, v zavihku KNJIGA naročite knjigo.

Imate dodatno vprašanje?

RAK DOJKE – MLEČNA ŽLEZA

Mati s svojim majhnim otrokom hodi domov po pločniku. Otrok na cesti zagleda žogico, ki ga premami, in skoči na cesto, da bi jo pobral. Ne pogleda ne levo ne desno, samo skoči na cesto, neposredno pred avto. Avto zavira, vendar je preblizu in vse se zgodi nenadoma. Otrok nezavesten obleži. Reševalno vozilo je tam zelo hitro, otroka odpeljejo v bolnico …

Od tega trenutka dalje, ko je otroka zbil avto, je mati v KONFLIKTNI FAZI SKRBI – skrb za otroka (to je torej konflikt gnezda in skrbi glede dobrega počutja ljubljene osebe, vključno s hišnim ljubljenčkom, ali glede samega »gnezda« stiska v zvezi z ženskim domom ali delovnim mestom). Konfliktna faza traja dan in noč, torej dnevno-nočnega normalnega ritma za mamo ni več.

Ne more spati, ne more jesti, misli so osredotočene na otroka. Pri njej so se v isti sekundi zgodile spremembe na treh nivojih: PSIHA – ORGAN – MOŽGANI. V tem primeru so se na organu, to je na dojki, mlečni žlezi, začele spremembe, in sicer so možgani to prevedli na način, da otrok potrebuje več hrane, kar pomeni rast mlečnih žlez, tako kot pri nosečnici proces poteka mimo njene volje.
Slika prikazuje CT-posnetek glave pacientke z rakom dojke. Z oranžnimi puščicami je označen možganski rele za levo mlečno žlezo, ki se nahaja pri vseh ženskah na malih možganih, skrajno desno ali levo, odvisno za katero dojko gre.
 
Enak biološki proces bi se pričel, če bi bila ženska zaskrbljena zaradi drugih družinskih članov, ko bi se jim zgodilo nekaj podobnega (mož, sestra, brat, mama, oče, prijateljica, lahko tudi domači ljubljenček- mucek, kuža…)
slikaa149
Ker mati ni noseča ali ne doji, je za klasično medicino rast novih celic mlečne žleze narobe – napaka in to diagnosticirajo kot žlezni rak dojke. Narava, to je žensko telo, tudi v nosečnosti samo sprocesira rast celic mlečnih žlez, ko se v njenem telesu razvija novo življenje, ki ga bo treba ohranjati pri življenju s pomočjo produkta, ki ga bodo naredile mlečne žleze. Skozi evolucijo so naši možgani naredili matrico za takšne primere in vse poteka na nezavedni ravni. V tem primeru se nam zdi popolnoma logično, da se dojke povečajo, da rastejo mlečne žleze. V primeru, ko telo odredi rast mlečnih žlez, ko je ženska v hudem stresu in nemočna zaradi otroka, ki leži v komi, pa se klasični medicini zdi to nenormalno, kot odklon v telesu, in takšno dojko je treba odstraniti.
 
Narava vedno dela za nas, tudi za živali. Srna svojega srnjačka ne more peljati k veterinarju, ko je bolan, ampak je edino, kar lahko narava stori, da srni poveča mlečne žleze, da bo srnjaček lahko dobil več hrane, kar je v naravi edino možno zdravilo. Sama sreča za to srno, da je niso v roke dobili onkologi. Seveda danes mati svojega nebogljenega otroka pelje k zdravniku, ampak njeni možgani so arhaično še vedno pod vplivom rasti mlečnih žlez v takšnih primerih. Spomnimo se reklame: »Pregledujte si dojke vsaj enkrat mesečno, in če opazite spremembe, takoj k zdravniku.«
slikaa150
 
Otrok je bil sedem dni v komi in v tem času je bila mati ves čas v fazi simpatikusa, torej več ali manj v budnem stanju tudi ponoči. Njeno dihanje je bilo plitvo, v strahu … Če na primer tečemo, hitro hodimo, lahko hkrati vdihnemo več litrov zraka, ko smo v strahu, dihamo zelo plitvo, morda 2–3 dl zraka na vdih. Telesna temperatura matere se je znižala, bila je torej hladna, misli so bile ves čas osredotočene na otroka.
 
Zazvoni telefon – kličejo iz bolnišnice: »Otrok se je prebudil iz kome, z njim bo vse v redu, lahko pridete ponj.« V tem trenutku je mati prvič po sedmih dneh normalno in globoko zadihala, si oddahnila in od sreče zajokala. Takoj je odhitela po svojega ljubljenega otroka, ga objela, stisnila k sebi, se zahvaljevala zdravniškemu osebju in otroka odpeljala domov.

Mati je kar naenkrat postala utrujena, lačna – dobila je apetit in rada bi spala, se odpočila …

slikaa153

Na spodnji sliki levo je CT-posnetek za možganski rele mlečne žleze, ki se je temno obarval takoj, ko je mati prešla v fazo ozdravitve, takoj ko je izvedela dobro novico in se ODDAHNILA in normalno zadihala… Ta temno označen možganski rele ne bo več viden na CT, ko bo biološki proces končan. Na sliki desno pa je Hamerjev zemljevid možganskih relejev na malih možganih in z označenim relejem za mlečni žlezi, kjer je razvidno, da je rele na CT-posnetku na istem mestu kot na Hamerjevem zemljevidu relejev.

Takoj ko si je mati ODDAHNILA in zadihala, ali zapisano drugače, takoj ko JE REŠILA KONFLIKT, se je začela druga faza BIOLOŠKEGA PROCESA – faza PCL (postkonfliktna faza).

slika167
Druga faza, to je faza ozdravitve, je pravzaprav blagoslov za človeka, čeprav ima takrat težave, saj je to znak, da se biološki proces počasi zaključuje in da se bo iz tega nekaj naučil ob upoštevanju celotnega biološkega procesa. Ko se to zgodi, si lahko zaploskamo, saj ni vsakdo sposoben sam rešiti konflikta in tako preiti v fazo ozdravitve. Telo želi v tej fazi na novo zrasle mlečne žleze odstraniti, ker niso več potrebne, saj je mati svojim možganom dala novo informacijo, ki je spremenila potek biološkega procesa. Med tem procesom se »tumor« – na novo zrasla mlečna žleza (žleze) – napolni s serozno tekočino in tuberkuloznim izločkom, to je z bakterijami TBC, drugimi bakterijami in glivami, ki razgradijo na novo zrasle mlečne žleze.
 
Stranski produkti procesa odstranjevanja celic se izločijo skozi limfni sistem in po mlečnih kanalih dojke skozi bradavico. Limfna tekočina potuje predvsem v aksilarno bezgavko, ki se nahaja v pazduhi, torej blizu dojke. Zato v fazi celjenja bezgavka nabrekne, kar je povsem normalno, je del biološkega procesa in ni patološko, pravzaprav so bezgavke in limfni sistem temu namenjeni in velik NESMISEL JE ODSTRANJEVANJE BEZGAVKE, saj imajo ženske po odstranitvi samo težave in nobene koristi. Ženske prestraši v tej fazi tudi izcedek iz bradavice, ki je lahko podoben gnoju in krvi, kar vse je del biološkega procesa odstranitve na novo zraslih celic mlečne žleze
Seveda je pri tej ženski biološki proces potekal samo nekaj dni in je bila za telo rešitev dokaj enostavna. Na tem primeru torej vidimo, kako poteka BIOLOŠKI PROCES, ki ga je ta mati sprožila sama (vedno si ga sami sprožimo) s pomočjo negativnih misli – strahom, šokom, stresom … Seveda se opisanemu primeru ne da izogniti – ta mati je doživela velik čustveni šok, ki jo je ujel popolnoma nepripravljeno. Ob znanju, ki ga podajam v knjigi, pa bi ta mati po prvem čustvenem šoku ravnala popolnoma drugače, z raznimi tehnikami, na primer meditacijo, psihoterapijo ali zavedanjem, kaj dela sama sebi – poskrbela bi, da SKRB ne bi imela takšne moči, in čim bolj skrajšala biološki proces. Knjiga (naročite v zavihku KNJIGA) je namenjena predvsem preventivi, da ste pripravljeni na vse mogoče scenarije, kaj in kje v telesu se lahko nekaj dogaja, če smo konfliktno aktivni.
slikaa157

Imate dodatno vprašanje?